Skoči na vsebino

IPB








Slika

Naj Kontaktne Leče Ne Bodo Tabu

Objavil leonard88smith , 17 avgust 2011 · 2 480 views

Danes se vse več posameznikov odloča za uporabo kontaktnih leč. Vendar se pri tem postavlja vprašanje koliko so ti uporabniki dejansko seznanjeni z zgodovino razvoja leč, kako se le-te delijo, kdo jih uporablja,...? Zadnje raziskave so pokazale, da osveščenost o kontaktnih lečah med ljudmi narašča, saj so uporabniki danes bolje informirani o tem področju kot pa pred štirimi leti, a še vedno premalo. Odgovornost glede poznavanja kontaktnih leč, njihove uporabe in drugih specifik, ki določajo varno in udobno nošenje kontaktnih leč nosi na eni strani specialist (oftalmolog, optometrist, optik,...), na drugi strani pa sam uporabnik.

Kontaktne leče so korekcijske leče, ki so v neposrednem stiku s corneo (roženico) očesa. O prvi ideji sistema leč govorimo, ko je Leonardo da Vince, že leta 1508, s pomočjo skic prikazal princip očesa in leče v obliki tekočine. Do dejanske uporabe pa je moralo preteči še tristo let – v fizični obliki je bila kontaktna leča, ki jo je izdelal steklopihač Muller, prvič uporabljena leta 1887. Leto kasneje pa je Muller s pomočjo Ficha in Kalta izboljšal kontaktne leče. Prve leče so bile namenjene korekciji iregularnega astigmatizma, uporabne so bile za ljudi z visoko miopijo in hipermetropio v primeru, ko je bila prisotna afakia. To so bile skleralne leče izdelane iz stekla, kasneje pa jih je nadomestil celuloid. Pri prvi, ki je bila izdelana iz umetnih mas so ugotovili, da je leča bolj odporna na udarce, posledično pa je imela tudi daljšo življenjsko dobo (izumitelj- Fick iz Zuricha). Naslednji večji korak v razvoju se je zgodil leta 1963, ko je Otto Wichterle v Pragi izdelal HEMA (2hydroxyethyl methacrylate/ methyl methacrylate/ ethyleneglycol methacrylate) kontaktne leče. To so bile prve mehke leče. Leta 1973 so začeli uporabljati material CAB (cellulose acetate butyrate); prve leče narejene iz tega materiala so se imenovale Persecon (nekateri jih še danes uporabljajo). Poglavitna prednost CAB materiala je v tem, da omogoča večjo fleksibilnost leče. Enajst let kasneje so izumili material BOSTON, ki se ga danes na področju izdelave leč kar pogosto uporablja. Le leto kasneje (1985) pa je bil iznajden za kisik izredno propusten material imenovan EQUVALENS. V sedanjosti so mehke kontaktne leče večinoma izdelane iz plastičnih materialov (hidrogeli), ki vsebujejo vodo. Največji napredek v razvoju materialov pa predstavlja nova generacija mehkih leč (silikonski hidrogeli), saj omogočajo več kot petkrat večjo prepustnost kisika, ki pride skozi lečo do očesa.

Poznamo tri vrste skupin kontaktnih leč: trde, poltrde in mehke leče. Trde leče so za kisik neprepustne. Narejene so iz materiala PMMA (poymethylmethaachrylata).Za razliko od trdih leč, pri poltrdih lečah kisik pride skozi lečo. Za njihovo izdelavo je na voljo veliko materialov, vsi pa so prepustni za pline in dobro prepuščajo vodo. Mehke kontaktne leče so zelo hidrofilne (zelo dobro prepuščajo vodo). Odlikujejo se po tem, da je leča relativno stabilna in zelo tanka. Zelo so prepustne, vendar so občutljive na mehanske poškodbe ter madeže.
Prednosti mehkih leč:
velika prepustnost,
boljši občutek nošenja,
ob morebitnih nesrečah je manjša možnost poškodbe očesa,...

Pri kontaktnih lečah je higiena izrednega pomena. Pred stikom rok z lečami si morate obvezno umiti roke. Vsak dan je potrebno menjati tekočino za čiščenje, prav tako je potrebno oprati posodico za leče, ter jo pustiti na zraku da se posuši. Leče je potrebno očistiti po vsaki uporabi. Uporabljajte jih le toliko časa kot določa proizvajalec. Raztopine ne uporabljajte več kot enkrat. Kontaktnih leč nikoli ne izpirajte z vodo. Svojih uporabljenih leč nikoli ne smete nikomur posoditi. Čeprav ste morda stalni uporabnik leč, je priporočeno da imate še dioptrijska očala. Prav tako je priporočljivo vsaj enkrat na leto opraviti pregled pri oftalmologu.

Več informacij na spletni strani kontaktne leče.