Da ne bom samo govoril...:
1. Pišite kodo s presledki, uporabljajte tabulatorje
Ena največjih napak pri učenju programskega jezika je stavek v knjigah, ki drži za večino programskih jezikov: Vseeno je ali pred x (nek del jezika) zapišete presledek ali ne. To sicer drži kot pribito, vendar pa s tem koda postane zelo neberljiva, sploh če je treba "prebrati" veliko kode...
Drug problem pa je še bolj opazen in dodatno prispeva k lepoti / grdoti kode - uporaba tabulatorjev. V kolikor tabulatorjev ne uporabljamo sicer pri kodi, ki šteje le par vrstic ni težav, v kolikor pa pišemo zahtevnejšo kodo s par sto ali celo par tisoč vrsticami, pa nam tabulatorji omogočajo lep pregled nad deli kode...
Ne počnite tega:
int main()
{
char *var="lalala";
cout<<"To je spremenljivka var:"<<var<<endl;
if(var=="lalala")
{
cout<<"Vrednost spremenljivke je lalala!"<<endl;
}
else
{
cout<<"Vrednost spremenljivke ni lalala!"<<endl;
}
cout<<"Kmalu bo konec programa..."<<"n";
return 0;
}Takšna kode je všeč meni (vsak ima svoj stil pisanja):
int main()
{
char *var = "lalala";
cout << "To je spremenljivka var:" <<var << endl;
if(var == "lalala")
{
cout << "Vrednost spremenljivke je lalala!" << endl;
}
else
{
cout << "Vrednost spremenljivke ni lalala!" << endl;
}
cout << "Kmalu bo konec programa..." <<"n";
return 0;
}
