Sedem let čakanja – Recenzija igre The Last Guardian

Ne morem verjeti, da pišem ta opis. The Last Guardian smo čakali sedem let od uradne objave in velikokrat smo mislili, da so prenehali z izdelavo igre. Če bi bila katera druga igra, ne bi bilo tako grozno. Ampak po igrah tipa ICO in Shadow of the Colossus, ki se pojavljata v vsakem seznamu najboljših iger vseh časov, smo pričakovali nekaj izjemnega. In res, v vseh predogledih je izgledala fantastično ter precej unikatno. In to je tudi v polni izdaji res, a seveda ima igra kar nekaj težav, ki bi vas znale motiti. Ampak gremo po vrsti.

Igramo kot fant, seveda, tako kot v vsaki Team ICO igri. Spremlja ga ogromno bitje po imenu Trico, ki izgleda kot kolaž psa, mačke in ptiča. Kot deček lahko plezamo in skačemo okoli ter komandiramo veliko kreaturo, da nam pomaga pobegniti iz nekakšnega ogromnega templja. Ob tem moramo še seveda skrbeti zanj, ga občasno nahraniti, puliti sulice iz rane po bitkah ter božati, da ga pomirimo. V zameno nam bitje pomaga reševati zagate in nas rešuje pred sovražniki, saj je deček brez obrambe.

Večino časa preživimo zaprti v različno velikih sobah ali arenah, včasih zunaj na prostem, kjer moramo najti pot naprej. Včasih skočimo na kreaturo, ki nato spleza po objektih. Včasih moramo sami prestaviti kakšno stikalo, ali doseči neko mesto s skakanjem. Včasih se kreatura noče premakniti ker je lačna in moramo poiskati hrano. Večina puzel je povezanih z okoljem in je podobnim tistim z ICO-ta. Torej veliko skakanja in mozganja, kako priti do določenega predela stopnje. Imamo tudi ščit, s katerim lahko svetimo v predele stopenj, v katere nato Trico izstreli električni žarek ter omogoči pot naprej.

Da ne bi postalo preveč monotono, ima igra še boj in akcijske momente, kjer smo priča ogromnemu spektaklu, ko se okoli nas vse podira. V boju smo kot deček nesposobni, zato nas mora rešiti Trico. Ponavadi boj poteka tako, da skočimo v sobo kamor Trico na more, nato pa moramo ugotoviti (medtem ko nas že napadajo mehanični vojaki) kako spustiti v sobo še Trica. To ponovno pomeni reševanje puzel, a tokrat pod malo večjim pritiskom. Kasneje lahko s prej omenjenim ščitom vojake streljamu tudi sami ter se tako branimo.

Igra je kar dolga, okoli 10-15 ur, odvisno od sposobnosti reševanja puzel. Zato je dobro, da igra spreminja veliko pristopov in mehanik. Vse skupaj drži skupaj podoba, ki je izjemna. Seveda same teskture in geometrični objekti niso več vrhunec tehnologije zaradi dolgega razvoja. Ampak animacija kreature, osvetljava in tehnologija za samo kreaturo so izvrstne. Tudi glasba je odlična.

Ko smo že pri animaciji kreature – Trico je zvezda igre. Skozi igro se zaradi izvrstne animacije, ki je zelo življenjska, in njegovega obnašanja navežemo nanj. Sploh če imate doma kakšno domačo žival, saj je Trico obnaša precej pasje in je izvrsten prijatelj, ki ne le pomaga, ampak velikokrat tvega svoje življenje, da te reši. Ko plezamo nanj in so njegova peresa razsvetljena od sonca in jih trese veter ter ob tem igra odlična glasba, je doživetje fantastično.

Torej – je The Last Guardian dosegel ta izjemno visoka pričakovanja, ali je imel dolg razvijalni čas negativen efekt? No, to je precej odvisno od igralca. Če pričakujete inovacije, avanturo polno akcije in popolno igro brez frustracij – Last Guardian to ni. Verjetno ste že zasledili na spletu, da ima svoje pomajkljivosti. Kameri se včasih zmeša in drsi vsepovsod, PS4 še vedno ne more poganjat igre brez zatikanja, fizikalno premikanje glavnega karakterja zna biti moteče, sama kreatura Trico pa včasih sploh ne uboga in se moramo zafrkavati kar nekaj minut, da naredi to kar želimo. To je v igri, kjer rešujemo mislne in spretnostne zagonetke, ogromen problem. Zna se zgoditi, da imamo pravilno rešitev, nato pa kreatura ne uboga in povsem za brezveze poskušamo druge stvari. Ker slednje ne delujejo, poskusimo še enkrat prvo rešitev, ki naposled deluje. Ugh.

Ampak pozitivne točke in čudoviti trenutki s kreaturo vseeno premagajo slabe spomine, vsaj zame. Če hočete nekaj drugačnega, ste potrpežljivi ali oboževalci spiritualnih predhodnikov, iger ICO in Shadow of the Colossus, boste v njem zelo uživali. Če hočete hitro, neumno zabavo, najbrž ne. Igra torej ni za vsakogar, kar je po mojem mnenju dobro. Sladokusci boste našli izjemno in zapomnljivo izkušnjo.

Ocena: 88/100

Plus:

• odličen videz in animacija, sploh Tricota

• naveza na kreaturo

• dobre puzle in boj, ki zahtevajo nekaj mozganja

• solidna dolžina

• odličen občutek avanture in doživetja

Minus:

• tečna kamera

• kreatura včasih ne uboga

• par hroščev

• včasih se sličice na sekundo razpolovijo