Big data, ekosistem spletnih naprav in evolucijska neskladnost

Ste eden izmed staršev? Naredite si budilko ob dveh zjutraj in poglejte pod vzglavnik vašega najstnika. Ste našli telefon? Niste? Z vašim otrokom bi znalo biti nekaj narobe, morda tudi z vami.

Vas sredi noči zbuja cingljanje sporočil po telefonu iz otroške sobe? Ne? Prosim, preverite ali je otrok sploh v postelji!

Je otrok zbolel, vi pa morate kopirati zamujeno snov? Da? Otrok, bolj zrel za obisk zdravnika ne bi mogel biti, sicer bi zamujeno snov obdelal v postelji s pomočjo njegove mobilne naprave.

Preverite prosim, kaj od tega se dogaja. Malo ironično, vendar resnično. Naši otroci ustvarjajo na spletu svoje lastne holograme.

Poimenujmo splet, ki zajema big data, ekosistem spletnih naprav in uporabnike z rahlo znanstveno fantastičnim imenom Mreža. Na Mreži je ta trenutek, ko tole berete več kot 3,3 milijarde uporabnikov, od tega daleč na vrhu v Aziji, potem dolgo nič, sledi ji Evropa, Afrika in Severna Amerika. Vseh Zemljanov nas je trenutno približno 7,4 milijarde. Ocenjuje se, da bo l.2020 na Mreži že čez 5 milijard uporabnikov, od tega bo najhitrejši vzpon v hitro se razvijajočih deželah.

Vam dejstvo, da bomo v kratkem povezani ob vsakem času in kjerkoli z več kot polovico vsega človeštva kaj pove? Ne? Prav.

Ali morda veste, da bo l.2020 na Mrežo priklopljenih 34 milijard naprav? Po nekaterih prognozah celo 50 milijard, a bodimo realno pesimistični. Verjetno vam tudi to ne pove kaj dosti. Zdaj pa zaokrožite deljenje števila 34 s 5 navzgor in dobili boste številko 7. To namreč pomeni, da bo za vsakega uporabnika ali več kot polovico človeštva v povprečju skrbelo 7 elektronskih naprav, ki bodo priklopljene na Mrežo. Da ne kompliciramo in ne izkrivljamo podatkov, pustimo ob strani narastek slabe milijarde prebivalstva. Kot zanimivost si lahko ogledate na Wikipediji podatke o nataliteti in opazili boste, da Kitajke dnevno rodijo dvakrat več otrok kot Slovenke letno.

Če vam prejšnje prognoze niso kaj dosti pomenile, vas bo morda spravilo k “poletnemu” razmišljanju naslednje dejstvo.

Na nekem forumu sem bral blog nekega Američana, ki je “bentil” čez starodavno šolstvo, kakršno je žal še vedno tudi pri nas. Izjavil je nekako takole: “vse kar sem se naučil pri predmetu zgodovine v petih letih v osnovni šoli, lahko predelam v treh tednih na Wikipediji.” Toda ni le Wikipedija tista, ki nadomešča naše kognitivno pomnenje. Tu je še Google in kitajski Baidu pa še kakšen bi se našel. V resnici so to brskalniki po “Svetovnem umu”, ki jih bo leta 2020, torej čez 3 leta in pol, vzdrževalo in nadgrajevalo več kot polovica človeštva in po 7 in več naprav, ki bodo oskrbovale vsakega uporabnika. Počasi razumevate bistvo? Sedaj pomislite še na to, da je že danes največji zahodni brskalnik po Svetovnem umu – v lasti zasebnega podjetja.

Sledenje našim osebnim podatkom nad katerim se vsi toliko razburjamo tu niti ni toliko pomembno. Morda niti ne veste, da imate “vključeno zgodovino” na Googlovem računu in sploh ne veste, da se med vašim premikanjem ustvarja in zapisuje zgodovina vaših postankov povsod kjer vaš pametni telefon naleti na WIFI točko. Hočete ali nočete, je že danes mogoče razbrati s skromnim socialnim inženiringom ne samo kje ste in kaj počnete, ampak tudi kakšno je vaše razmišljanje, koliko znate, kaj ste sposobni in kar je še bolj zanimivo je to, da se da brez večjih težav ugotoviti kaj nameravate storiti. Se sprašujete zakaj delodajalci ob iskanju delavcev zahtevajo CV? Jaz tudi.

Vrnimo se k vašemu spečemu otroku. Predvidevam, da ste starejša generacija in ga pri njegovih spletnih dejavnostih nikakor ne boste razumeli. Le kako bi ga, če pa ste se rodili pred tehnološko revolucijo. Predvidevam, da bodo vaši ukrepi strogi in odločni, ter mu boste omejili uporabo naprave.

Boste ravnali prav?

Za odgovor, za katerega priznam, da ga niti sam ne poznam, se vrnimo 40.000 let nazaj v našo človeško zgodovino oz. kakih par 1000 let gor ali dol. Takrat naj bi človek, ki je bil še lovec in nabiralec, patentiral čevlje. Danes so čevlji narejeni skoraj z visokotehnološkim postopkom in se idealno prilegajo človeškemu stopalu.

V vaših srednjih letih se vam bo verjetno povesil stopalni lok. Razlog za poškodbo bo verjetno poleg vaše prekomerne teže zelo preprost. V 40 tisočletjih se namreč evolucijsko še niste prilagodili na hojo v čevljih, ki so za vas narejeni idealno. Ko ste jih nosili niste čutili niti svoje lastne teže, kaj šele tal (kar je sicer slabo za možganske nevrone) in vaša noga je bila v lepem in udobnem – a nenaravnem položaju. Morda ste nosili čevlje, ki so vam omogočali stopanje na peto in so preprečevali obremenitev stopalnih mišic in ostalih tkiv. Podobno, kot se dogaja astronavtom, ki dalj časa preživijo v breztežnostnem stanju, kjer postanejo njihove kosti tako trhle, da na Zemlji ne zmorejo več stat.

Žal je bilo 40.000 let premalo časa in premalo pogojev, da bi se tudi evolucijsko prilagodili na čevlje. Vaše stopalo je še vedno ustvarjeno za hojo brez čevljev.

Oglejmo si primer s hrano. Predvidevam, da najraje pojeste kdaj pa kdaj na hitro kakšen burger. Burger je sestavljen iz 90% predelane trave (žita) in 10% predelanega mesa. Predelana hrana izgubi vse potrebne molekule za vaše zdravo življenje. Če si na Youtubu ogledate simulacijo delitve DNK, lahko opazite kako veliko število različnih molekul je potrebno dovesti celici, da se lahko vaš genski zapis podvoji in nastane kopija nove celice. Govorim o “različnih” molekulah. Predno ste si privoščili burger, ste bili lačni. Na to vas je opozoril želodec, ker je njega opozorilo pomanjkanje molekul v vašem telesu. Nato ste pojedli predelano hrano brez potrebnih molekul, ki vam je zgolj napolnila želodec in vas zaradi tega nasitila, vaše telo pa je ostalo molekulsko podhranjeno še naprej. Bodimo še bolj realno-cinični in se zavedajmo, da nepredelana hrana praktično ne obstaja več. Če bi, bi morali naši vrli lovci vsak dan loviti živali po gozdovih in naše ženske vsak dan nabirati divje plodove. Mimogrede naj omenim, da je v krogu s polmerom 300m od mene kjer sedim in tole pišem, natanko 7 trgovin, ki so zaprte le v nedeljo pozno popoldne. V takem izobilju predelane hrane in polnega želodca je “lov” na nepredelano hrano v celoti nemogoč.

Ste na takšno prehranjevanje evolucijsko pripravljeni? Ne. Inovacija burgerja je prehitela vaš evolucijski razvoj. Hrana brez potrebnih molekul ne omogoča normalne delitve vaših celic, čeprav ste siti in vaša teža začne prekomerno naraščati. Telo razpozna molekulsko podhranjenost in začne ustvarjati zaloge, celice se ne morejo več normalno deliti zaradi pomanjkanja molekul, posledično vam začnejo razpadati stene žil, doživite srčno ali možgansko kap, raka in podobno. Tako postanete del statistike, katere krivulja vsako leto pokaže naraščajoče število pacientov.

Naslednje trditve so zgolj špekulacijske. Vaš speči otrok se je nekako “priklopil na Mrežo”. Verjetno debatira z nekaj sto prijatelji, morda z nekaj tisoč, če je objavil kaj izjemno zanimivega pa verjetno z nekaj milijoni. Vaš “speči” otrok dobiva 24 ur dnevno podatke, ki jih ustvarja polovica človeštva. Predvidevam, da se boste strinjali, da je zanj vse to izjemno pomembno in koristno. Tak otrok, ki bo rasel in se razvijal z enormno količino informacij, ki jih bo sprejemal iz “big data” sistema ter v podpori najmanj sedmih mrežnih naprav, bo izjemno sposoben in bo brez težav po sposobnosti prehiteval tiste, ki jim to ne bo dano. Njegov um bo spojen s svetovnim umom s katerim bo povezan vseh 24 ur vse dneve. Njegovo telo bo postalo del Mreže.

Kot smo se prej vrnili k spečemu otroku, se zdaj vrnimo h čevljem in prehrani. Opazite kakšno podobnost? Špekuliram, da so čevlji, prehrana in informacijska tehnologija med seboj v korelacijah. Človek jih je inoviral, ni pa nanje (še) evolucijsko prilagojen. Kako na možgane in morda na telo vpliva Mreža z vsem svojim ekosistemom, še ne moremo vedeti. Obstajajo raziskave nekaj vzorcev, ki pa so časovno omejene na kratko obdobje, kar nam ne daje prave statistične slike. Veliko psihiatrov opozarja, veliko zdravnikov svari, veliko ljudi zavrača tehnološki razvoj, nihče od njih pa ne ve zakaj. Kljub temu tak razvoj vsi radi sprejemamo.

Lahko le uporabimo vse kar je dobro, ko se bo izkazalo, da ni bilo dobro, bomo pa razmišljali kako bi to popravili. Smo le najbolj razvite živali in čas je, da pozabite kar so vas naučili o posebnem bitju, imenovanem “človek” v vaši stari šoli.

Mogoče se pa o vsem motim.

Viri:

• Požgani možgani, David Perlmutter
• Zgodba človeškega telesa, Daniel E. Lieberman
• Sapiens: Kratka zgodovina človeštva, Harari
• http://www.internetworldstats.com/stats.htm
• http://www.businessinsider.com/internet-of-everything-2015-bi-2014-12
• http://www.businessinsider.com/how-the-internet-of-things-market-will-grow-2014-10
• http://www.dospeedtest.com/blog/the-future-of-the-internet-7-big-predictions-of-2020/
• http://www.livescience.com/4964-shoes-worn-40-000-years.html
• https://en.wikipedia.org/wiki/Big_data
• http://www.statista.com/statistics/471264/iot-number-of-connected-devices-worldwide