Evropska komisija podlegla mednarodnemu protipiratskemu sporazumu ACTA

Pred dobrimi štirimi leti so se v strogi tajnosti pričela pogajanja o novem mednarodnem sporazumu Anti-Counterfeiting Trade Agreement (ACTA). Ta naj bi po napovedih njegovih avtorjev pripomogel k občutno bolj učinkovitemu mednarodnemu boju proti prometu s ponarejenimi dobrinami. Zato ne preseneča, da sporazum ACTA vključuje še posebno poglavje o boju proti spletnemu piratstvu. Ta sporazum celo predvideva, da bi se uporabnikom, ki na internetu kršijo avtorske pravice, odklopilo internetno povezavo.

Konec lanskega leta je Evropski parlament sprejel pisno deklaracijo, v kateri je zahteval občutno večjo transparentnost sporazuma. Poleg tega so evropski poslanci želeli pisno zagotovilo, da ponudniki dostopa do svetovnega spleta ne bodo odgovorni za podatke, ki se prenašajo po njihovem omrežju. Čeprav zahteve Evropskega parlamenta niso bile upoštevane, je Evropska komisija pred kratkim brez večjih zadržkov potrdila sporazum ACTA. Komisija je v izjavi za javnost celo zapisala, da sporazum ACTA ne spreminja trenutne evropske zakonodaje in da bo evropskim avtorjem omogočal boljšo zaščito njihovih del zunaj Evropske unije.

Kljub temu sporazum ACTA še ni postal pravno zavezujoč. Da bo sporazum ACTA stopil v veljavo, ga mora najprej potrditi Evropski parlament in nato ga morajo ratificirati še vse države članice v svojih nacionalnih parlamentih. Sporazumu se bo zato zelo trda predla, saj so številne stranke v Evropskem parlamentu že napovedale, da bodo glasovale proti, saj naj bi bil ta v navzkrižju z evropsko zakonodajo. Tu velja še omeniti, da je sporazum ACTA prvi hladen tuš že doživel v Mehiki. Tam je namreč mehiški Senat sprejel priporočilo, naj predsednik sporazuma ACTA ne sprejme. S tem je Mehika postala prva država, ki je sporazum zavrnila. Za naše dobro upajmo, da ga bo gladko zavrnila še Slovenija.