Novinec deluje na način, da opravi uspešen prenos kvantnih lastnosti enega atomskega para na svoj nasprotni par, ki je tako dobil enake lastnosti kot izvorni par. To občutno poveča količino informacij, ki jih lahko procesor shrani in hitrost, s katero jih lahko preračuna. Ključ za prenos je kompromitacija atomov, ki jo je že v svojih spisih omenjal Albert Einstein, še preden se je izkazala za izvedljivo.
Kvantni računalnik bo nedvomno korenito spremenil pogled na računalništvo in naše vsakdanje življenje, saj naj bi bil več tisočkrat zmogljivejši od obstoječih rešitev. Za to pa bo potrebno žal še nekoliko počakati, saj raziskovalci ameriške univerze Yale napovedujejo prihod prvih tovrstnih računalnikov šele v letu 2030. Nov procesor ima namreč življenjsko dobo nekaj milisekund, kar pa je dovolj le za izvedbo enostavnejših algoritmov.
Je "tablica" postala sodobna "puščica"?
Znanstveno dokazano dejstvo je, da sta motivacija in zmožnost predstave problematike ključnega pomena za razumevanje, učenje ter podajanje snovi. Brez računalništva in sodobne tehnologije v izobraževanju torej preprosto več ne gre! Več...
