Računalništvo, telefonija
30.01.2012 06:14
Posodobljeno 12 let nazaj.

Deli z drugimi:

Share

Slovenija podpisala kontroverzni protipiratski sporazum ACTA

Slovenska politika je s podpisom sporazuma ACTA pokazala, da ji ni mar za pravice svojih državljanov na svetovnem spletu.
Slovenska politika je s podpisom sporazuma ACTA pokazala, da ji ni mar za pravice svojih državljanov na svetovnem spletu.

Konec septembra se je pričelo podpisovanje mednarodnega sporazuma Anti-Counterfeiting Trade Agreement (ACTA) s strani držav, ki so sodelovale pri njegovi pripravi. Ta je bil od leta 2007 do 2010 pripravljen v popolni tajnosti z namenom bolj učinkovitega mednarodnega boja proti prometu s ponarejenimi dobrinami in celo programskemu piratstvu. Mednarodni sporazum ACTA namreč vsebuje posebno poglavje o boju proti spletnemu piratstvu. Ta med drugim celo predvideva, da bi uporabnikom, ki na internetu kršijo avtorske pravice, odklopili internetno povezavo.

Na žalost je pred kratkim tudi naša mala državica podlegla pritiskom velikih. Slovenija je namreč v Tokiu skupaj z Veliko Britanijo, Avstrijo, Češko, Dansko, Finsko, Francijo, Bolgarijo, Madžarsko, Irsko, Italijo, Latvijo, Litvo, Luksemburgom, Malto, Poljsko, Portugalsko, Romunijo, Španijo in Švedsko podpisala kontroverzni protipiratski sporazum ACTA. S tem se je naša država zavezala k še ostrejšemu boju zoper kršenje pravic intelektualne lastnine. To bi bilo vse lepo in prav, če to za slovenske računalničarje ne bi pomenilo še globljo kršitev pravic na svetovnem spletu.

Da je Slovenska s podpisom mednarodnega sporazuma ACTA naredila veliko napako, se strinja tudi Piratska stranka Slovenije (PSS) z Rokom Deželanom na čelu. Ta nam je priznala, da ima že dolgo časa ostro stališče do tega sporazuma. »Že večkrat smo omenili, da se ne strinjamo s sprejetjem sporazuma, ki državljanom krši z ustavo zagotovljene pravice do zasebnosti, vpeljuje popoln nadzor, uvaja cenzuro in ukinja svobodo komunikacij in svobodo govora. Sama problematika piratiziranja je le izgovor za velike pritiske korporativnih organizacij, da vplivajo na ekonomski in politični prostor tudi na mednarodnem nivoju. Podpis sporazuma ACTA na Japonskem je le šov in je prišel le dneve po zavrnitvi sprejema SOPE in PIPE v ZDA, kar kaže na zelo veliko stopnjo nevroze s strani velikih lobijev, da dosežejo vsaj nekaj zastavljenih ciljev«.

Piratska stranka Slovenije (PSS) meni, da bi se morala Slovenija zoperstaviti podpisu kontroverznega protipiratskega sporazuma ACTA tako, kot je to storila Nemčija. Težko si je namreč predstavljati, da nekdo podpiše sporazum, ki dejansko škoduje nacionalnim interesom in državljane postavlja v podrejen položaj napram zakonom iz neke tuje države. S tem dejansko izgubljamo velik del suverenosti, saj lahko Slovenija kazenskopravne vidike piratizacije sama uredi s svojo zakonodajo.


Na slovenskem ministrstvu za gospodarstvo sicer pravijo, da mednarodni sporazum za boj proti ponarejanju (ACTA), ne uvaja določb, ki bi omejevale dostop do interneta ali uvajale cenzuro. “ACTA sporazum je namenjen izključno uveljavljanju pravic, zato ne posega v določbe zakonodaje pogodbenice, ki urejajo razpoložljivost, pridobivanje, obseg in ohranjanje pravic intelektualne lastnine. To pomeni, da ne vključuje vsebinskega varstva pravic intelektualne lastnine, kot so npr.: definicije pridobivanje pravic, trajanje, obseg, in registracija pravic. Določbe o uveljavljanju pravic v digitalnem okolju so v skladu s pravnim redom EU in tako ta sporazum ne uvaja osebnih pregledov ali tako imenovanega postopka treh opominov (»three strikes«). V zvezi s slednjim se nobena od pogodbenic ne more na ACTO sklicevati, če želi uvesti tak postopek ali podobne ukrepe (Resolucija Evropskega parlamenta z dne 24. novembra 2010). ACTA ne omejuje uporabe pretoka nepiratskih informacij in gradiv, pač pa nudi večjo zaščito imetnikom pravic. Z vidika državnih organov pa bo sporazum spodbujal sodelovanje med organi, pristojnimi za uveljavljanje pravic. Države članice se bodo medsebojno obveščale o statistični podatkih in zakonodajnih ukrepih”, nam je pojasnila sekretarka ministrstva za gospodarstvo Stanka Ritonja.

Boj držav zoper programsko piratstvo je po eni strani razumljiv, saj ta od vsake prodane kopije prejme denar v obliki davkov. Kljub temu bi se morali naši »državnotvorniki« zavedati, da je v Sloveniji brezposelnih več kot 110 tisoč ljudi, ki verjetno nimajo denarja, da bi kupovali drago programsko opremo. Morda bi naša ljuba država lahko pričela izvajati brezplačne tečaje o uporabi odprtokodne in brezplačne programske opreme. S tem bi se stopnja piratstva zagotovo zmanjšala. Ampak to verjetno ni v interesu naše države, saj bi se njeni prihodki s tem zmanjšani. Če namreč država ni sposobna oživeti gospodarstva in od njega pobirati višjih davkov in prispevkov, mora denar pač pobirati tam, kjer ga je vsaj še nekaj ostalo. In to je seveda pri državljanih.


Prijavi napako v članku

Povezave



Kaj berejo drugi?

Partnerji Računalniških novic Prikaži vse

SoftNET d.o.o.

Borovec 2, 1236 Trzin, Tel: 01 810 01 00
Vse telekomunikacijske storitve na enem mestu V podjetju ni nič pomembnejšega kot dobra telekomunikacijska povezanost, tako znotraj kot zunaj podjetja. Podjetje SoftNET vam s ... Več

MVM SERVIS d.o.o.

Na trgu 28, 3330 Mozirje, Tel: 031 611 116
MVM SERVIS, spletne in grafične storitve, d. o. o. je podjetje, specializirano za celovito ponudbo kreativnih grafičnih rešitev na ključ. Od konkurence jih ločuje popolnoma lastna ... Več
Zlati partner

CREAPLUS d.o.o.

Letališka cesta 33F, 1000 Ljubljana, Tel: 05 907 42 70
CREAPLUS d.o.o. je družba za zastopstva, mednarodno distribucijo in sistemsko integracijo sodobnih rešitev s področja računalniške varnosti in kriptografije ter za načrtovanje, ... Več
Zlati partner

Računalniški muzej

Celovška cesta 111, 1000 Ljubljana,
Že od leta 2004 si jemljemo za svoje osnovno poslanstvo opominjanje na informacijsko dediščino. Kot kulturna ustanova s sedežem v Ljubljani, se posvečamo zbiranju, ohranjanju ... Več