Teroristi obožujejo odprtokodno družbeno omrežje Diaspora
Leta 2010 so štirje ameriški študenti (Dan Grippi, Maxwell Salzberg, Raphael Sofaer in Ilja Žitomirski) naznanili, da razvijajo novo družbeno omrežje v okviru projekta Diaspora. Njihov projekt je tedaj navdušil mnoge, saj so študenti za pričetek projekta od donatorjev prejeli kar preračunanih 156 tisoč evrov zagonskega kapitala. Družbeno omrežje Diaspora naj bi predstavljalo resno konkurenco celo Facebooku, saj gre za odprtokodno platformo, kjer naj bi uporabniki intuitivno odločali o tem, katere vsebine želijo prebirati in katere želijo deliti z ostalimi ljudmi.
Ker je ena izmed ključnih prednosti odprtokodnega družbenega omrežja Diaspora je v njeni razpršenosti, saj deluje na način, da vsak uporabnik vzpostavi svoj strežnik, na katerem gosti svojo vsebino. Zaradi te lastnosti se je Diaspora bolj kot med običajnimi uporabniki prijela med teroristi in organiziranimi kriminalnimi združbami, saj je odstranitev sporne vsebine tu izjemno zapletena in dolgotrajna. Sporno vsebino lahko namreč odstranijo le upravljavci lokalnih »strežniških« sistemov.
Da bi se zaupanje v družbeno omrežje Disapora povrnilo v najkrajšem možnem času, je njegova razvojna ekipa pripravila seznam profilov in skupin, ki so povezani s terorističnimi skupinami. Ti se trenutno pogajajo z upravljavci strežnikov z namenom, da bi bile sporne vsebine čim prej izbrisane. Če pa jim to ne bo uspelo je po vsej verjetnosti le še vprašanje časa, kdaj bo družbeno omrežje Disapora uvrščeno na seznam prepovedanih spletnih strani in bo prenehalo delovati.
Prijavi napako v članku