5 najpogostejših varnostnih napak računalniških uporabnikov

Računalniški virusi so med nami praktično že skoraj od pričetka rabe osebnih računalnikov in so v dobi interneta zaradi enostavnega širjenja doživeli pravi razcvet. Kasneje se jim je pridružila še druga škodljiva programska oprema, poznana tudi pod vzdevkom “malware”. Se je pa mogoče pred obema nevarnostma, in tudi pred drugimi varnostnimi grožnjami, učinkovito zaščititi že z nekaj premišljenosti pri rabi računalnika. Seveda pa tudi z uporabo dobrega protivirusnega programa in požarnega zidu. V nadaljevanju si bomo ogledali 5 najpogostejših napak, ki jih zagrešijo računalniški uporabniki in ki se jim izognite, če želite brez večjega tveganja za okužbo uporabljati svoj računalnik.

1. Računalnik brez protivirusne programske opreme

Za večino uporabnikov je protivirusna programska oprema na srečo že samoumevna in nujen del njihovega računalnika. Toda še vedno se najdejo uporabniki, ki se ne zavedajo nevarnosti okužbe in nimajo nameščenega protivirusnega programa. Danes, ko brezplačni protivirusni program oziroma varnostni paket dobimo vključen v naročnino pri večini ponudnikov dostopa do interneta, to res ne bi smela biti več težava. Poleg tega je na voljo tudi dovolj kakovostnih protivirusnih programov, ki so za fizične uporabnike povsem brezplačni. Resda gre za nekoliko okrnjene različice plačljivih programov, ki nimajo vseh funkcij plačljivih različic. Toda za večino uporabnikov bodo tudi ti povsem zadostovali. Nekateri izmed teh programov so denimo AVG Anti-Virus Free, avast! Free Antivirus, Comodo Antivirus, Avira AntiVir Personal in Panda Cloud Antivirus.

Druga nevarnost, ki se tiče protivirusnih programov pa je, da uporabnik izklopi ali pozabi vklopiti samodejno posodabljanje. Ti programi se namreč dnevno posodabljajo z novimi definicijami virusov in druge škodljive kode, saj le tako učinkovito odkrivajo najnovejše grožnje. Pri tem pazite tudi na to, kdaj vam poteče licenca za protivirusni program, saj se ti navadno po preteku licence ne posodabljajo več in jih torej ne moremo več smatrati kot učinkovito zaščito. V tem primeru je potrebno obnoviti oziroma podaljšati licenco.

2. Računalnik brez požarnega zidu

Nekateri uporabniki sicer namestijo protivirusni program, ne namestijo pa požarnega zidu.

Za tiste, ki ne veste, kaj je požarni zid, bi lahko poenostavljeno dejali, da je to nekakšen filter med vami in spletom, ki vas ščiti pred škodljivo programsko opremo in vsiljivci, ki bi želeli vdreti v vaš računalnik. Tudi če škodljiva programska oprema vseeno nekako pride na vaš računalnik, požarni zid škodljivim programom preprečuje, da bi se povezali v internet. Še posebej je učinkovit pri blokadi trojanskih konjev. Ta vrsta škodljive programske opreme lahko pošilja podatke in datoteke iz vašega računalnika in na računalnik prenaša škodljivo programsko kodo ali programe brez vaše vednosti ali dovoljenja. Ustrezen požarni zid to uspešno preprečuje.

Osnovni požarni zid sicer vsebujejo že Windowsi, a se namenski navadno obnesejo precej bolje. Pogosto so tudi že v kompletu s protivirusnimi programi v t. i. internetnih varnostnih paketih. Če pa uporabljate brezplačen protivirusni program, pa požarni zid navadno ni vključen. Toda brez skrbi, tudi na tem področju nekatera podjetja za domače uporabnike ponujajo brezplačne rešitve. Denimo ZoneAlarm Free Firewall, Comodo Internet Security in Outpost Firewall Free.

Obstajajo pa tudi strojne različice požarnih zidov in ne le programske. Strojni so navadno vgrajeni v usmerjevalnike in so privzeto vključeni. Nikar pa se ne zanašajte zgolj nanje in si priskrbite tudi ustrezno programsko zaščito.

3. Preko servisa Windows Update ne posodabljate redno operacijskega sistema, pisarniškega paketa Office in spletnega brskalnika

Večina med vami gotovo uporablja eno izmed različic operacijskega sistema Windows. Ta ima vgrajeno funkcijo samodejnega posodabljanja, toda nekateri uporabniki jo hote ali nehote izklopijo in potem pozabijo nanjo. Nikar. Programski popravki, ki jih redno izdaja Microsoft, so izjemno pomembni, tako z varnostnega stališča, saj z njimi navadno sproti krpajo varnostne luknje, kot tudi iz stališča stabilnosti in kompatibilnosti sistema. Prav tako je tudi s posodobitvami za pisarniški paket Office in za spletni brskalnik Internet Explorer. V primeru, da imate nameščenega katerega izmed drugih spletnih brskalnikov, kot sta denimo Chrome ali Firefox, pa se ta dva tako ali tako posodabljata samodejno, oziroma vas pred posodobitvijo vprašata za dovoljenje. Seveda v tem primeru posodobitev vedno odobrite, saj je posodobljen brskalnik poleg prvih dveh omenjenih točk, osnova za varno brskanje.

Na tem mestu velja omeniti še paketne popravke Microsoftovega operacijskega sistema, združene pod imenom Service Pack. Ti popravki izhajajo v nekoliko večjih časovnih razmikih, a so zelo pomembni za optimalno delovanje sistema in jih zato naložite vedno, ko so na voljo. Za sistem Windows 7 je bil do sedaj izdan en tak servisni paket, Service Pack 1. Drugega, Service Pack 2 pa naj bi izdali nekje v prvi polovici letošnjega leta.

4. Poštni odjemalec ali račun brez filtra neželene elektronske pošte (spam)

Večina uporabnikov se zaveda nevarnosti neželene elektronske pošte, toda vsi je ne znajo prepoznati. Da bi tveganje okužbe preko elektronske pošte zmanjšali na čim nižjo raven, so zato zelo pomembni kakovostni filtri neželene elektronske pošte. Nekateri odjemalci, kot je denimo Outlook, že imajo vgrajen filter, ki mu lahko poljubno nastavljamo stopnjo občutljivosti. Prav tako pa ima filter tudi večina večjih spletnih ponudnikov elektronske pošte, denimo Gmail, Yahoo! Mail in Hotmail. Če uporabljate poštni odjemalec, ki filtra nima vgrajenega, je na internetu zopet na voljo kar nekaj brezplačnih programov. Denimo POPFile, Spamihilator, SpamBayes in BullGuard Spamfilter. V tem primeru se vam izplača namestiti enega izmed njih.

Še vedno pa velja, da filtri niso povsem 100% zanesljivi in se jim kakšno neželeno sporočilo lahko izmuzne. Zaradi tega, je zadnji filter še vedno uporabnik. Tako pri tem velja upoštevati naslednje nasvete:

• ne odpirajte elektronske pošte in še posebej priponk, če so sumljivega izvora ali ne poznate pošiljatelja;
• nikoli ne prenašajte pripetih datotek elektronskega sporočila, ki ga niste pričakovali in ne veste kaj vsebuje;
• če sumite, da je neko sporočilo neželena elektronska pošta (spam) in vsebuje povezavo “Unsubscribe” (Odjavi), je ne klikajte. S tem se namreč pri pošiljatelju v večini primerov ne boste odjavili, pač pa mu boste dali vedeti, da je elektronski naslov aktiven in boste dobili le še več neželene pošte;
• nikoli ne odpirajte priponk s končnico .exe, kot je denimo “priponka.exe”. Končnica .exe namreč označuje program, kar pomeni, da bi s klikom na to priponko zagnali program, ki pa je lahko karkoli. Pogosto gre za virus ali drugo obliko škodljive programske kode;
• nikdar ne klikajte na povezave v sumljivem elektronskem sporočilu.

5. Vse varnostne komponente računalnika se ne posodabljajo redno

O tem je bilo nekaj govora že v prejšnjih točkah. Ker pa gre za pomemben element varnosti, si zasluži še posebno omembo. Večina programov se sicer posodablja samodejno, kljub temu pa se lahko zgodi, da temu iz takšnega ali drugačnega razloga ni tako. Zaradi tega je potrebno vsake toliko časa tudi ročno preveriti, ali se vse varnostne komponente redno posodabljajo ter ali imate nameščeno najnovejšo različico. Novi virusi, vohunski programi in druga škodljiva programska koda se namreč pojavljajo vsak dan in kolikor protivirusni in drugi varnostni programi niso posodobljeni, škodljivih programov ne bodo uspešno zaznali ter zaščitili uporabnika.

V prispevku smo si ogledali le 5 varnostnih napak, ki so pri uporabnikih najpogostejše, seveda pa to niso edine. Zaradi tega je pomembno, da se uporabniki izobrazijo in seznanijo s potencialnimi nevarnostmi, le tako bodo namreč tudi sami lahko skrbeli za ustrezen nivo zaščite. Pomembno je tudi, da kolikor pride do okužbe ali sumimo, da je do okužbe prišlo, ukrepamo takoj. Torej še preden se škodljiva programska oprema preveč razširi, povzroči okvare sistema, odtuji občutljive podatke ali datoteke oziroma povzroči druge nevšečnosti. Pri tem nam zopet lahko pomagajo mnenja izkušenih uporabnikov. Kolikor ne poznate nikogar, ki bi imel dovolj znanja, vam bodo gotovo znali pomagati na računalniškem servisu ali na računalniških spletnih forumih. Tudi na spletnem forumu Računalniških novic, kjer se bo vedno našlo dovolj uporabnikov, ki vam bodo pripravljeni z nasveti priskočiti na pomoč.