Mobilno RSS Facebook Twitter E-novice Nastavi za domačo stran Dodaj med priljubljene Podcast Rock Radio Pozabljeno geslo Registriraj se Prijava facebook_connect.gif



  • A- A+

13.12.2014      12:02
|

Razvojna paraliza?

  • A- A+

 

Nekaj dni nazaj sem z zanimanjem prebral nek članek o tako imenovani razvojni paralizi, ki jo, roko na srce, bolj ali manj doživljamo prav vsi. V čem je težava? Za lažje razumevanje naj začnem z dogodkom izpred 15 let.

 

Nek poletni večer sem v dnevni sobi malo surfal po takrat komaj nastajajočem spletu in pazil, da ne presežem zakupljene količine prenesenih bajtov. Seveda sem moral paziti tudi na to, da sem v modemu uporabljal le en kanal in ne dveh, ker bi sicer moral na račun nekoliko višje hitrosti plačevati tudi višjo ceno. Ker na spletu takrat še ni bilo videti ne vem česa, sem za to porabil kake pol ure in se nato udobno presedel ven na vrt. V glavo mi je šinila ena sama misel: »v dnevni sobi imam kontakt s celim »okroglim« svetom«.

 

Danes sem, medtem ko je žena spremljala neko zdolgočaseno televizijsko nadaljevanko, na kavču s telefonom iskal najugodnejše ponudnike analize DNK in se vmes zabaval s ponavljanjem srednješolske snovi o kopiranju DNK in o vlogi proteinov v novo nastajajočih celicah.

 

Razumete? Če razumete, potem berite naprej.

 

V 15 letih je svet postal skoraj popolnoma raven. Če ne verjamete, se vprašajte, kdo poleg vas še stoji v ravni vrsti za službo. Pa ne iščite samo po Sloveniji, sprehodite se še po drugih celinah in število kandidatov bo naraslo na več kot šest ničel. Toliko jih bo v tistem trenutku, ko boste vi mislili, da vas je morda le nekaj sto, po celem svetu ponujalo na las enake storitve, kot jih ponujate vi, in imelo na las enako izobrazbo, kot jo imate vi. Čas bi že bil, da bi vsaj nekdo priznal resnico ali pa vsaj prebral knjigo Thomasa L. Friedmana z naslovom Izravnavanje sveta. Pa nimam namena delati reklame za knjigo, da ne bo pomote.

 

Ker je tole računalniška tema, si oglejmo nekaj najbolj popularnih programskih jezikov v današnjem ravnem svetu, ki jih morda uporabljate tudi vi:

  • Ruby on Rails (V Sloveniji ga še nismo vzeli.),
  • Objective C (Kaj je že to?),
  • Python (Če se niste slišali zanj, se ne ukvarjajte s programskimi jeziki!),
  • Java (Ni več elektronske naprave brez Jave, pa še rima se.),
  • C++ (Niti ne preveč mlad.),
  • Javascript (Ali kako izdelovati spletne strani, ne da bi bilo treba nasedati trikom čarovnikov.),
  • C (Da, že zelo star.),
  • R (Če ste zaljubljeni v statistiko.),
  • C# (Vse stavite na Microsoft.),
  • Visual Basic (Začeli ste Kristusovega leta z Basicom, pa se vam je zazdel podoben.),
  • SQL (Kaže, da imate nekaj izobrazbe.),
  • Perl  (Ste človek tradicije.).

 

In še mnogo drugih. Z besedo »mnogo« običajno omenjamo števila, ki so težko ali pa sploh niso števna. Načeloma vam nič od tega ni treba kupovati in trenutno prodajajo svoje programske sisteme take in drugačne le še Microsoft, Oracle, IBM in SAP, ki so nekje v sami svetovni špici ali pa so sistemi brezplačni. Velikih po prihodkih sicer obstaja še nekaj proizvajalcev, a se njihove bilance začenjajo daleč pod zgoraj naštetimi.

 

Poguglajte!

Ni moj namen rangirati in obveščati, kdo je bolj ali manj uspešen, ker je navedeni seznam obstajal včeraj, vprašanje pa je, kakšen seznam obstaja danes. Kakšen bo jutri, lahko samo ugibamo. Do jutri nam ni več treba čakati 15 let.

 

A tudi ugibanje o prihodnosti ni naša težava, pač pa se naši problemi začenjajo v že omenjenem ravnem svetu. Zamislimo si, da smo programerji ali koderji, kot je beseda v slovenščini v zaničljivem pomenu, medtem ko na drugem koncu sveta iz te besede kujejo zlato. Če vam manjka kakšna funkcija, je ne pišete vedno znova na novo, ampak za njo poguglate in jo skopirate. Če potrebujete kakšno aplikacijo, poiščete poceni indijske ali kitajske programerje in se z njimi dogovorite za ceno. Vprašali se boste nekako v stilu: Zakaj bi mene sploh kdo še potreboval? Zelo upravičeno vprašanje, na katero boste verjetno odgovorili zelo narobe in se šli učit novih programskih jezikov.

 

Predno začnete s tem, pa si na modelu oglejmo, kaj se dogaja s programskimi jeziki. Zamislimo si, da se je neka spletna skupnost (spletna, ker za šankom ideje ne nastajajo več) ukvarjala z razvojem aplikacije s programskim orodjem X. To je počela toliko časa, dokler se ni naveličala čakati na odpravljanje napak orodja in njegovega posodabljanja. Nato se je ta spletna skupnost odločila, da bo kar sama ustvarila novo programsko orodje, ki ne bo imelo podobnih napak in ne bo zaostajalo v posodabljanju. To stori malo zaradi afirmacije in malo zaradi racionalizacije. Nastane orodje Y. To opazite tudi vi in orodje Y se vam zdi skoraj idealno. Beseda idealno vas bo pozneje spravila v brezposelnost, ampak o tem pozneje.

 

Vzamete si čas in naštudirate programsko orodje Y. Toda glej ga, zlomka! Medtem ko ste vi študirali orodje Y in z njim tudi že nekaj naredili, se je pojavila že druga spletna skupnost, ki se je medtem naveličala čakati na nadgradnje in popravke orodja Y prve spletne skupnosti in je zato ustvarila svoje orodje Z! A to še ni vse. Tudi vaše stranke so navdušene nad orodjem Z in zahtevajo od vas, da z njim naredite svojo aplikacijo in jim jo ponudite. Ker ste tokrat s časom izjemno na tesnem, ker se pač še vedno ukvarjate z orodjem Y, se hitro in nepremišljeno lotite študija in dela z orodjem Z. Ko ima vrag mlade, imate vi problem, kajti pojavila se je tretja spletna skupina, odpravila vse pomanjkljivosti orodja Z, naredila orodje A in vaše stranke so ga spoznale ter hočejo, da vaše aplikacije gradite naprej z orodjem A.

 

Se počutite paralizirane?

Razlog je običajno v tem, da ste se vmes premalo ukvarjali s trženjem in strankami, s katerimi bi svoje aplikacije, narejene z orodjem X, razširili in jim tako preskrbeli nekaj več moči. Vprašanje pa je tudi, kako pametno ste se lotili projekta. Ker imate v ravnem svetu konkurente, ki se štejejo v milijonih, bi jih, namesto da vi programirate, preprosto najeli, sami pa potem skupaj sestavili programske komponente. Pri vsem tem pa odločajo le vaše ideje in praktičnost, nič drugega.

 

Uganili ste. S poklicem informatik je konec. Univerze, šole, inštituti in ne vem še kdo iz vseh skritih kotov vam bodo zaradi svoje eksistence ponujali skoraj idealen študij preživetega orodja X. Sprejeli ga boste z velikim veseljem in mislili, da se boste zaradi njega lahko zaposlili. Podobno kot so vaši starši mislili, da se boste zaposlili, če boste imeli čim več  izobrazbe, na koncu pa končano univerzo, magisterij in doktorat.

 

Da pa ne boste obupali, poguglajte malo, kaj je to integrator. Pa ne mislim na sistemskega.

 

Avtor: Matjaž Marussig, univ. dipl. inž. str.










KOMENTIRAJ

X


ANKETA
Arhiv anket

Kako je tehnologija spremenila vaše življenje?










>>
Kako drastično je tehnologija spremenila svet?

ZADNJE RAČUNALNIŠKE TEŽAVE IN REŠITVE

ZADNJE KOMENTIRANE NOVICE

Revolucionarno odkritje: Baterije, ki jih lah... 11
pravi.bog  |  Ja, če z bakreno žico (dovolj debelo, da...
Zelo slaba novica za lastnike najboljšega pre... 39
Bigpodgurc  |  Sorri cw ne razumes kr po domace pism
Zelo slaba novica za lastnike najboljšega pre... 39
Bigpodgurc  |  Cist razumljivo ampak kratek prevod bi b...
Zelo slaba novica za lastnike najboljšega pre... 39
pravi.bog  |  A je kje kakšen slovar iz bigpodgurščine...
RN KANAL




e-novice Želim brezplačno izdajo uredniškega izbora
najboljših računalniških novic na e-mail
Potrdi
(predogled)
(predogled)
(predogled)
(predogled)
(predogled)


100% skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odnaročili se boste lahko kadarkoli!
Twitter




V zgornje okence vpišite vaš elektronski naslov, na katerega boste prejeli nadaljna navodila.

Mozilla Firefox

Kliknite na meni Orodja (Tools) in izberite Možnosti (Options)
V zavihku Splošno (Main) v polje Domača stran (Home Page) vpišite naslov rn.si
Kliknite na gumb V redu (OK)

Internet Explorer

Kliknite na meni Orodja (Tools) in izberite Internetne možnosti (Internet Options)
V zavihku Splošno (General) v polje Home Page (Domača stran) vpišite naslov rn.si
Kliknite na gumb V redu (OK)

Chrome

Hkrati pritisnite ALT+F in izberite Možnosti
V zavihku Osnove kliknite na gumb Uporabi trenutno stran
Kliknite na gumb Zapri

Netscape Navigator

Kliknite na meni Tools in izberite Options
V zavihku Main v polje Home Page vpišite naslov rn.si
Kliknite na gumb OK

Opera

Hkrati pritisnite CRTL+F12
Kliknite gumb »Use current«
Kliknite na gumb OK

Safari

Hkrati pritisnite tipki CTRL+","
Izberete zavihek General
Kliknite gumb »Set to current page«

Mozilla Firefox

Hkrati pritisnite tipki CTRL+D
Kliknite na gumb Shrani (Save)

Internet Explorer

Hkrati pritisnite tipki CTRL+D
Kliknite na gumb Dodaj (Add)

Chrome

Hkrati pritisnite tipki CTRL+D
Kliknite na gumb Končano (Finish)

Netscape Navigator

Hkrati pritisnite tipki CTRL+D
Kliknite na gumb OK

Opera

Hkrati pritisnite tipki CTRL+D
Kliknite na gumb OK

Safari

Hkrati pritisnite tipki CTRL+D
Kliknite na gumb OK