24.07.2014 13:35

Deli z drugimi:

Share

Vse kar morate vedeti o samovoznih vozilih

Se še spomnite televizijske nadaljevanke Vitez za volanom? V njej je David Hasselhoff vozil inteligentni avtomobil z imenom Kitt, ki je bil poleg govorjenja in razmišljanja sposoben tudi voziti. Ta znanstvena fantastika izpred 30 let se zdaj spreminja v realnost.
Prihajajo vozila brez voznikov
Prihajajo vozila brez voznikov

Si res želimo samovoznih vozil?

Ideja samovoznih avtomobilov je postala aktualna tematika, ko je Google razkril, da razvijajo svojo tehnologijo, ki ima velik potencial spremembe pojmovanja vožnje in lastništva avtomobilov. Številni proizvajalci, ki vključujejo BMW, Audi, Toyoto, Ford in Nissan, izdelujejo svoje verzije računalniško nadziranih voznih sistemov. Alen Taub, predsednik razvoja in raziskav pri General Motors, predvideva, da bo takšna tehnologija postala standard do leta 2020. Kljub temu da zveni futuristično, že živimo v svetu, kjer novejši avtomobili vključujejo opozorila o mrtvi točki, nadzor vožnje in priprave na trčenje, a avto, ki se lahko vozi čisto sam, predstavlja velik preskok v tehnologiji. Toda ali si ljudje res želimo takšne avtomobile?

Raziskava avtorja J. D. Powers in drugih trdi, da 20 odstotkov testiranih ameriških lastnikov vozil »bi« ali »verjetno bi« plačali 2.000 € za dodatek popolno avtonomne samovozne tehnologije v svoje naslednje vozilo. Pri tem so prevladovali moški (25 %) pred ženskami (14 %), ljudje v starostni skupini od 18 do 25 let (37 %) in lastniki luksuznih avtomobilov (31 %). Zanimivo je dejstvo, da je več voznikov odgovorilo, da si želijo to tehnologijo, preden so slišali za ceno, kar pomeni, da se jim ta zdi previsoka. Toda če pomislite, da lahko med polurno vožnjo do delovnega mesta opravite že za pol ure dela, se vam ta investicija povrne že dveh letih.

Kako delujejo?

Naslednja generacija avtomobilskih ljubiteljev si ne bo želela večje konjske moči in pospeškov. Osredotočali se bodo na stvari kot je doseg radarja, komunikacijska zakasnitev in resolucija snemanja. Naslednje tehnologije bodo poganjale avtonomne avtomobile prihodnosti.

Radar

Dražji avtomobili že vsebujejo radar, ki lahko sledi bližnjim predmetom. Mercedesov sistem preprečevanja nesreč Distronic Plus vsebuje enote na zadnjem blatniku, ki sprožijo opozorilo, ko zaznajo nekaj v mrtvem kotu avtomobila.

Držanje voznih pasov

Kamere na sprednjem steklu avtomobila lahko prepoznajo oznake na cestah z zaznavanjem razlike v kontrastu med površino ceste in mejnimi črtami. Če vozilo nenamerno zapusti svoj vozni pas, prejme voznik kratke opozorilne vibracije prek volana.

LIDAR

Google uporablja Velodynov sistem LIDAR (Light Detection And Ranging), ki s pomočjo 64 laserjev, ki se vrtijo z 900 obrati na minuto, ustvari oblak točk, kar daje avtomobilu 360° vidljivosti.

Infrardeče kamere

Mercedesov Night View asistent uporablja dve svetilki, ki projecirata nevidno infrardečo svetlobo na cesto pred vozilom. Kamera na vetrobranskem steklu zazna IR svetlobo in na ekranu avtomobila prikaže osvetljeno sliko z označenimi nevarnostmi.

Stereo Vision

Najbolj napredni sistemi vizije poleg zaznavanja ovir te tudi identificirajo. Mercedesov prototipni sistem uporablja dve kameri na vetrobranskem steklu za generacijo 3D slike ceste. Prav tako zazna potencialne nevarnosti, kot so pešci, in predvidi, kam se premikajo.

GPS in merjenje položaja

Samovozni avtomobil mora vedeti, kam potuje. Google uporablja pozicijski sistem Applanix, svojo lastno tehnologijo in GPS.

Merjenje koles

Senzorji na kolesih avtomobila merijo njegovo hitrost, ko potuje v gostem prometu.

Varnost

Politiki Obamove administracije trdijo, da imajo samovozni avtomobili potencial za reševanje na tisoče in tisoče življenj. Vodja Ameriške asociacije za avtocestno varnost, David Strickland, je prav tako izrazil svoj optimizem o tej tehnologiji. Ameriška vlada še raziskuje varnost avtomatske vožnje, pri čemer so že govorili s proizvajalci vozil in Googlom. Strickland je povedal, da so bile človeške napake krive za okoli 90 odstotkov vseh 33.000 prometnih smrti na ameriških cestah leta 2010. Avtonomna vozila pojmuje za naslednji evolucijski korak avtomobilov. Poleg ogromnega potenciala varnosti na cestah pravi, da bodo igrali pomembno vlogo za ljudi s fizičnimi omejitvami in starejše, ki niso zmožni voziti. Ta učinek je marca letos pokazal Google, ki je za volan svojega samovoznega avtomobila posedel slepega Steva Mahana. Steve je razložil da so zanj »mesta, kamor ne more iti, in stvari, ki jih ne more storiti«. Tehnologija samovoznih avtomobilov bo lahko njemu in drugim podobnim ljudem popolnoma spremenila življenje.

Namestnik direktorja Ameriške asociacije za avtocestno varnost, Ron Medford, je zapustil ameriško vlado in se pridružil Googlovem projektu samovoznih avtomobilov. Tu zdaj dela kot direktor varnosti samovoznih avtomobilov. To kaže na Googlovo zavezanost k varnosti te nove tehnologije. Njihov projekt je še v začetnih fazah, toda iskalniški gigant meni, da bodo njihova vozila na cestah v roku desetih let.

Zakonske omejitve

Trenutno so samovozni avtomobili dovoljeni v treh ameriških zveznih državah (Florida, Nevada in Kalifornija). Pri Googlu trdijo, da imajo vsak dan na cestah ducat takšnih avtomobilov, ki so lani prevozili že 300.000 ur vožnje. V Španiji je lansko poletje Volvo prevozil 3 vozila skozi 200 kilometrov puščavske avtoceste s samo enim voznikom in policijskim spremstvom. Ta mesec pa je Mercedes prevozil Nemčijo s svojim S 500 Intelligent Drive vozilom. Toda obstaja velik prepad med prototipnim vozilom in izdelkom na tržišču. Zakoni govorijo veliko o avtomobilih in tem, kdo jih lahko vozi. Odgovori na ta vprašanja lahko vzamejo celo desetletje. Na primer, kdo bo kril stroške, če se zaletita dva samovozna vozila? Naj računalnik raje povozi žival ali zavije s ceste? Kako lahko preverimo vidljivost robota? Sedaj, ko proizvajalci vozil odpravljajo tehnične omejitve, postajajo ta zakonska vprašanja njihova največja ovira.

Na srečo Google ni sam. V Evropi hodi po istih korakih enostavnejša verzija te tehnologije, ki se že trudi odpravljati legalne omejitve. Gre za projekt SARTRE, ki je skupno raziskovalno delo Ricarda UK, Volva, Evropske unije in nekaj manjših raziskovalnih skupin. Namesto popolne oddaje nadzora računalniku, deluje SARTRE na modelu konvoja, kjer en tovornjak za sabo vodi in nadzira do pet vozil. Ker vozijo po isti poti, si lahko bolj tesno sledijo, kar drastično zmanjša upor vetra. Če SARTRE postane realnost, bo projekt zmanjšal porabo goriva za do 20 odstotkov in bo lahko kar trikrat povečal gostoto vozil na enem cestnem pasu. Kljub temu da so lansko poletje uspešno testirali svoj sistem, jim je do septembra zmanjkalo financiranja. Zdaj iščejo podjetje, ki bi njihov projekt pripeljalo na tržišče. Toda vsako podjetje, ki bo prevzelo ta posel, bo imelo številne zakonske težave. Ta tehnologija trenutno ni legalna nikjer na svetu, predvsem zaradi premajhne razdalje med vozili. Te razdalje so popolnoma varne za daljinsko vodena vozila, toda naši »človeški« zakoni se s tem ne strinjajo. Sprememba zakonodaje v Evropi bo zahtevala ponovitev Dunajske konvencije iz leta 1968 in njeno uveljavitev v vseh posameznih državah. Tu pa se pojavi večja težava. Zakonodajalci ne bodo spreminjali zakonov, če ne bodo menili, da to ljudje res želijo, ljudje pa se ne bodo navdušili nad izdelkom, ki še ne obstaja. Pri Volvu so optimistično izjavili, da bo tehnologija pripravljena proti koncu tega desetletja, toda to bo odvisno predvsem od hitrosti spreminjanja zakonodaje.

Nekatere tehnologije morda nikoli ne bodo legalne. Sem spada ideja Larryja Paga o vozilu, ki odloži voznika in se odpelje parkirat stran v bolj oddaljeno in manj prometno lokacijo. Ženevska konvencija o cestni varnosti iz leta 1949 zahteva, da morajo imeti vozniki ves čas popoln nadzor nad vozilom. Prav tako so vozniki po nesreči odgovorni pomagati ranjencem, kar je nekaj, česar samovozni avtomobili ne morejo storiti. Zato večina strokovnjakov predvideva, da bo zakonsko določeno, da mora biti v vozilu vedno prisoten človek, ki je pripravljen prevzeti nadzor, če se avtomatski sistem okvari.

Novembra lani je Bryant Walker Smith spisal 100 strani dolg dokument, v katerem je razkril vse zakonske omejitve, s katerimi se soočajo samovozni avtomobili. Naslov dokumenta je »Avtomatska vozila so verjetno legalna v ZDA«. Večina Smithovih predlogov so majhne terminološke spremembe, kot sprememba razlage pojma »voznik«, da vključuje tudi računalnik. Večje težave so predstavljale fraze »voznik bo izkazoval skrbnost« in besede »razumen« in »previden«, ki jih je težko zakodirati. Uporaba razuma je težavna za avtomatski sistem. To pomeni, da bo treba precej spremeniti in prilagoditi zakonodajo, preden bomo ugledali legalna avtonomna vozila.

Avtomobili prihodnosti

Samovozni avtomobili komaj prihajajo na ceste, toda dizajnerji menijo, da bodo predstavljali prihodnost policijskega dela. V rednem dizajnerskem izzivu v Los Angeles Car Show so si avtomobilska podjetja morala zamisliti patruljo avtocest iz leta 2025. Veliko konceptov je bilo avtonomnih, ustvarjenih za popolno samostojnost ali za pomoč policistom pri nadziranju okolišev. BMW-jevo vozilo »Human-Drone Pursuit Vehicle« vključuje monociklu podobno robotsko vozilo v kombinaciji z letečo sondo, ki onesposobi vozila z elektromagnetnim pulzom. Hondin »CHP Drone Squad« podobno vključuje dvo- in štirikolesna avtonomna vozila. Bolj konservativni Subaru si je zamislil le samovozni avtomobil, ki deluje tudi v vodi, medtem ko so pri GM ustvarili koncept, ki bi deloval na posodobljeno verzijo Chevroletovega hibridnega pogona. Kljub temu da dizajni izgledajo bolj filmsko kot realno, nam to pove, da so avtonomna vozila spodbudila človeško domišljijo. Dokler ne pridejo, moramo le čakati in izkazovati svoje navdušenje nad tehnologijo.


Prijavi napako v članku

Povezave



Kaj berejo drugi?

Partnerji Računalniških novic Prikaži vse

Nova Vizija, informacijski inženiring in svetovanje, d.d.

Celjska cesta 9, 3310 Žalec, Tel: 03 71 21 800
Odločitev, v katero informacijsko tehnologijo bi moralo vlagati vaše podjetje in v katere ne, je težka. Po eni strani želite biti tisti, ki je odgovoren za inovacije in rast ... Več
Diamantni partner

ZAVOD DIGITALNO INOVACIJSKO STIČIŠČE (DIH SLOVENIJE)

Dimičeva ulica 13, 1000 Ljubljana, Tel: 040 606 710
DIH Slovenije omogoča digitalno transformacijo po principu vse-na-enem-mestu, v Sloveniji in širše. Osvešča in zagotavlja storitve za rast digitalnih kompetenc, izmenjavo digitalnih ... Več

SOREX d.o.o.

Foersterjeva ulica 10, 8000 Novo mesto, Tel: 07 337 90 10
Diamantni partner

Miklavčič marketing, d.o.o.

Zgornji Brnik 130H, 4210 Brnik aerodrom, Tel: 041 414 847