Vse skrivnosti spletnih kvizov
Lahko ste genij. Lahko ste karizmatični, prijazni, in razumevajoči. Lahko ste tudi Sneguljčica ali reinkarnacija Marilyn Monroe.
Ampak zagotovo niste nori (vsaj ne popolnoma). Verjetno ste le zadnje čase rešili ogromno spletnih kvizov – saj veste, tistih, ki razkrivajo vaš dolgo skriti IQ, turobno osebnost, ali vas primerjajo s slavnostnimi osebnostmi. Poleg iskanja Trnuljčice v sebi, pa slej ko prej pridemo do pomembnega spoznanja: Ti kvizi vsekakor niso namenjeni zgolj zabavi, ampak v ozadju tvorijo veliko pomembnejšo zadevo.
Prava stvar
Medtem , ko so spletni kvizi lahko precej zabavni, pa so na drugi strani tudi močno orodje za podjetja, ki skrbno beležijo vsa ekonomsko pomembna dejstva in s tem gradijo prepoznavni sistem individualnih osebnosti. Narava tipičnih spletnih kvizov zahteva od uporabnika, da razkrije vse mogoče podatke o sebi, ki so pravi dragulji za oglaševalce, ki se na vsak način želijo povezati s potrošnikom.
“Velik trend je uporabnikovo angažiranje,” pravi Debra Aho Williamson, analitičarka pri eMarketer in dodaja, da so kvizi močno orožje za preusmerjanje pozornosti na oglase.
In pozornost bo tista, ki jo boste resnično potrebovali. Poleg tega namreč, da so oglasi skrbno usmerjeni na določene interese, se jim pogosto ni moč niti izogniti. Vzemimo za primer dobro znan TheFreeIQTest.com, kviz, ki ga je moč najti tudi preko dobro poznanega Facebook.com. Filozofija kviza veleva predhodno klikanje skozi povezave 1001 reklame, preden lahko končno pridemo do rezultatov našega inteligenčnega kvocienta.
In oglasi vas lahko zasledujejo še potem, ko ste zapustili določeno spletno mesto. Kako? Vzemimo za primer kviz RealAge, s katerim lahko določimo našo “biološka starost”, ki temelji na zgodovini družine in zdravstvenih navadah. Nedavna preiskava je razkrila, da so bili najbolj intimni odgovori o težavah v spolnosti, psihološki problemi posredovani v nadaljnje analize največjim farmacevtskim družbam, ki so s pridom na tak način pridelovala in prodajala nova zdravila. Pa naj še kdo reče, da denar ni sveta vladar!
Prijavi napako v članku