Mobilno RSS Facebook Twitter E-novice Nastavi za domačo stran Dodaj med priljubljene Podcast Rock Radio Pozabljeno geslo Registriraj se Prijava facebook_connect.gif



  • A- A+

22.05.2014      15:10
|
24alife

Ključ do zdravja v vseh življenjskih obdobjih je zdrav življenjski slog

  • A- A+

 

Mednarodno priznani strokovnjaki iz Slovenije in tujine so v Ljubljani, v okviru simpozija z naslovom »Zdrav življenjski slog med mitom in resničnostjo«, predstavlj ključne parametre zdravega načina življenja in pomen preventive pri preprečevanju bolezni.

Zdrav življenjski slog in preventivno ukrepanje imata vedno bolj pomembno vlogo pri skrbi za zdravje posameznikov oz. družbe, v zadnjih letih pa je k temu področju znanstveno pristopila tudi stroka. Kako celovito pristopiti k danemu izzivu ostati zdrav, so na uvodni novinarski konferenci, pred začetkom mednarodnega simpozija z naslovom »Zdrav življenjski slog med mitom in resničnostjo«, razpravljali prepoznavni strokovnjaki iz Slovenije in tujine. Posamezniki smo namreč dnevno izpostavljeni številnim dejavnikom, ki negativno vplivajo na naše zdravje, kot so preobremenjenost, stres, nezadostno gibanje, slabe prehranjevalne navade, itd. Kažejo se na porasti novodobnih civilizacijskih bolezni in tegob, kot so diabetes, prekomerna telesna teža, izgorelost ter druga stanja, ki so posledica ponavljajočih se fizičnih in psihičnih obremenitev telesa. Vse pa se končno v veliki meri odražajo na slabem fizičnem stanju starejše populacije. V prihodnosti bo zdravje posameznikov v veliki meri odvisno od lastnega truda, vložkov in osveščenosti, naloge zdravnikov pa se dopolnjujejo z vlogo strokovnega svetovalca. Pomembno vlogo informacijsko-senzorne podpore pa bo, glede na bliskovit razvoj in potencialne uporabne možnosti, v prihodnosti zagotovo imela tudi novodobna tehnologija. Ena takšnih je tudi slovenska rešitev 24alife (nekdanja @life), ki jo v Razvojnem centru IKTS Žalec razvijajo v sodelovanju z ameriško Mayo kliniko in s pomočjo katere je med drugim mogoče meriti in spremljati zdravstvena tveganja in psiho-fizične obremenitve.

Med najpomembnejšimi raziskovalnimi institucijami na tem področju je ameriška Mayo klinika, ki tudi sicer orje ledino v svetovnem merilu na področju zdravstvene oskrbe. V Ljubljani jo te dni zastopa kar sedem njihovih raziskovalcev. Mayo klinika je obenem nedavno odprla nov center za zdravstveno preventivo (Mayo Executive Health Program), ki pomeni povečanje poudarka iz zdravljenja bolezni v preventivo le-teh. Ne zgolj to, da je preventiva manjši strošek za državo in delodajalce, posamezniku pomaga ohranjati zdrav življenjski slog, ki mu posledično prinese osebne koristi in prednosti, podaljša proces staranja in preprečuje razvoj kroničnih bolezni. Takšne prakse so del novega razmišljanja o prihodnosti razvoja medicinske stroke, ki ni več zgolj zdravnik, ampak narekovalec in svetovalec zdravega načina življenja.

Ob pomenu preventive pa je simpozij veliko pozornosti namenil tudi vplivu vsakodnevnega stresa in pomanjkanja motivacije na psiho-fizično stanje posameznika. Z namenom poglobljenega raziskovanja na tem področju so na Mayo kliniki nedavno zaključili prvo znanstveno študijo ugotavljanja preobremenjenosti zdravnikov na delovnem mestu. Prav zdravniki so namreč dnevno podvrženi velikim delovnim obremenitvam in stresnim situacijam, ki se kažejo kot izgorelost, razvoj bolezni, ob tem pa se veča tudi možnost strokovnih napak in s tem ogrožanje varnosti bolnikov. Gre za raziskavo, ki je bila pilotsko izvedena med mladimi zdravniki - stažisti anestezije, ki na Mayo kliniko prihajajo na prvo stažiranje ter v prvi stik s pacienti in so podvrženi velikemu stresu. Namen omenjene raziskave je bil pridobiti objektivne podatke o posledicah (pre)obremenjenosti zdravnikov na nekaterih izpostavljenih delovnih mestih.

Pri omenjeni raziskavi v ZDA so sodelovali tudi slovenski strokovnjaki, ki so vključeni v izvajanje podobne raziskave, ki se trenutno izvaja tudi med slovenskimi zdravniki. V Sloveniji so v raziskavo vključeni zdravniki družinske medicine in zdravniki anesteziologi v Ljubljani in Mariboru, izvaja pa jo Zdravniška zbornica Slovenije v sodelovanju z UKC Ljubljana, UKC Maribor, ZZZS, Katedro za družinsko medicino Medicinske fakultete v Ljubljani ter Razvojnim centrom IKTS Žalec, v sklopu projekta »Krepitev zdravja delavcev v zdravstvu«. Obe študiji,ameriška in slovenska, sta izvedbeno podprti s tehnologijo slovenskega podjetja Razvojni center IKTS Žalec, ki je izdelalo aplikacijo in portal 24alife(www.24alife.com), s pomočjo katerih je mogoče meriti in spremljati zdravstvena tveganja in delovne obremenitve, ki povzročajo negativne učinke na zdravje in kakovost opravljanja dela.

Prof. dr. Alojz Ihan, ki je skupaj z dr. Marijo Petek Šter nosilec študije v Ljubljani, je ob tem povedal: »Študija v Ljubljani vzporeja časovne in organizacijske delovne obremenitve zdravnic družinske medicine (delo preko delovnega časa, multiple zadolžitve, delo v različnih ustanovah). Spremlja objektivne in subjektivne podatke o utrujenosti, izčrpanosti, stresnosti delovnega mesta, kvaliteti opravljanja dela in napakah, ki so posledica preobremenjenosti in stresnosti dela, objektivne in subjektivne podatke o fizični zmogljivosti, fizični dejavnosti, življenjskem slogu.

Začetne ugotovitve študije so, da zdravniki izjemno dobro zaznavajo stresne hormone in presnovne spremembe v svojem telesu. Prvi podatki kažejo, da hormonski podatki (stresni hormon, THS) dobro korelirajo z občutkom utrujenosti, težav pri delu, delanju napak. Skupno število ur dela ne napoveduje stresa in napak, pač pa število dni s prekomernim delovnim časom. Ne glede na urno obremenjenost zdravniki še vedno najdejo čas za vzdrževanje fizične kondicije s telesno dejavnostjo. Telesna dejavnost in dobra telesna zmogljivost ne vpliva neposredno na zmanjševanje stresnih hormonov, zmanjša pa občutek stresa in velikost kroničnih presnovnih sprememb zaradi stresa.«

Na simpoziju se je s problematiko preventivnega ukrepanja in s spodbujanjem zdravega življenjskega sloga ukvarjalo 20 vodilnih tujih in domačih strokovnjakov s področja kineziologije, medicine dela, presnove, psihologije in življenjskega sloga. Sklopi predavanj so obsegali tematike: spremljanje parametrov življenjskega sloga, zdravo staranje, krepitev zdravja delavcev v zdravstvu, metabolni sindrom in diabetes ter psihologija življenjskega sloga. S pomočjo fizioloških, psiholoških, kinezioloških in presnovnih parametrov bo mogoče začrtati izboljšave življenjskega sloga ter jih z ustrezno informacijsko-senzorsko podporo uporabljati za predpisane dejavnosti in aktivno nevtralizacijo tveganj.

Dogodek je organizirala Zdravniška zbornica Slovenije (ZZS), v sodelovanju z UKC Ljubljana, UKC Maribor, ZZZS, Katedro za družinsko medicino Medicinske fakultete v Ljubljani ter Razvojnim centrom IKTS Žalec.

Dodatne informacije in program so na voljo na www.domusmedica.si ali na mic@zzs-mcs.si. Posnetki predavanj so na voljo tukaj.




Povezave:Domus Medica






KOMENTIRAJ

X


ANKETA
Arhiv anket

Za kateri telefon boste pisali Božičku?










ZADNJE RAČUNALNIŠKE TEŽAVE IN REŠITVE

ZADNJE KOMENTIRANE NOVICE

Desetkrat hitrejše letalo od legendarnega Con... 1
skeptik  |  To bolj sodi v revijo RADAR kot na RN, k...
Neuničljivi ovitek za vaš telefon 1
samos  |  Skoraj štiri metre višine, ... to ni rav...
Končno! Razkrili vzrok samovžiga telefonov Ga... 1
samos  |  Prej namerno kot ne, ... nekdo izkušen i...
S tem pametnim dežnikom ne boste nikoli zgreš... 4
samos  |  Preverja vremensko napoved, na podlagi č...
S tem pametnim dežnikom ne boste nikoli zgreš... 4
samos  |  Pametni dežnik Opus One je neprestano po...
RN KANAL




e-novice Želim brezplačno izdajo uredniškega izbora
najboljših računalniških novic na e-mail
Potrdi
(predogled)
(predogled)
(predogled)
(predogled)
(predogled)


100% skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odnaročili se boste lahko kadarkoli!
Twitter




V zgornje okence vpišite vaš elektronski naslov, na katerega boste prejeli nadaljna navodila.

Mozilla Firefox

Kliknite na meni Orodja (Tools) in izberite Možnosti (Options)
V zavihku Splošno (Main) v polje Domača stran (Home Page) vpišite naslov rn.si
Kliknite na gumb V redu (OK)

Internet Explorer

Kliknite na meni Orodja (Tools) in izberite Internetne možnosti (Internet Options)
V zavihku Splošno (General) v polje Home Page (Domača stran) vpišite naslov rn.si
Kliknite na gumb V redu (OK)

Chrome

Hkrati pritisnite ALT+F in izberite Možnosti
V zavihku Osnove kliknite na gumb Uporabi trenutno stran
Kliknite na gumb Zapri

Netscape Navigator

Kliknite na meni Tools in izberite Options
V zavihku Main v polje Home Page vpišite naslov rn.si
Kliknite na gumb OK

Opera

Hkrati pritisnite CRTL+F12
Kliknite gumb »Use current«
Kliknite na gumb OK

Safari

Hkrati pritisnite tipki CTRL+","
Izberete zavihek General
Kliknite gumb »Set to current page«

Mozilla Firefox

Hkrati pritisnite tipki CTRL+D
Kliknite na gumb Shrani (Save)

Internet Explorer

Hkrati pritisnite tipki CTRL+D
Kliknite na gumb Dodaj (Add)

Chrome

Hkrati pritisnite tipki CTRL+D
Kliknite na gumb Končano (Finish)

Netscape Navigator

Hkrati pritisnite tipki CTRL+D
Kliknite na gumb OK

Opera

Hkrati pritisnite tipki CTRL+D
Kliknite na gumb OK

Safari

Hkrati pritisnite tipki CTRL+D
Kliknite na gumb OK