Pravice kupca pri napakah na blagu

Ob kršitvi ima stranka predvsem tri možnosti: od dolžnika lahko zahteva izpolnitev, od pogodbe odstopi ali pa uveljavlja odškodninski zahtevek.

Pri prodajni pogodbi je potrebno upoštevati, ali sta prodajalec oziroma kupec fizični ali pravni osebi, saj področje stvarne napake – kot ene izmed kršitev pogodbe – urejata Obligacijski zakonik (OZ) in Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot). Slednji ureja razmerje med potrošnikom (fizična oseba, ki pridobiva ali uporablja blago in storitve za namene izven svoje poklicne ali pridobitne dejavnosti) in podjetjem (pravna ali fizična oseba, ki opravlja pridobitno dejavnost, ne glede na pravnoorganizacijsko obliko ali lastninsko pripadnost). Ker je Obligacijski zakonik splošni zakon, se upošteva v primeru tistih vprašanj, ki jih za razmerja med potrošnikom in podjetjem ZVPot ne ureja.
Za razmerja med osebami, pri katerih ne pride v poštev ureditev ZVPot, je relevantna ureditev v OZ.

Sklenitev pogodbe na daljavo
Če je prodajna pogodba sklenjena na daljavo (prek spleta, telefona, oglasa …), ima potrošnik možnost, da si premisli in odstopi od pogodbe. Odstopi lahko brez kakršnih razlogov, potrošnik niti ni dolžan prodajalcu navajati razlogov, zaradi katerih odstopa od pogodbe. V določenih primerih potrošnik nima pravice do odstopa, razen če se o tem kako drugače dogovori s prodajalcem (43. člen ZVPot – npr. blago, izdelano po navodilih potrošnika). Kupec lahko blago vrne v 15 dneh od prejema ali pa prodajalca v 15 dneh obvesti, da odstopa od pogodbe, in nato v naslednjih 30 dneh vrne blago. Podjetje je dolžno vrniti vsa opravljena plačila, ne pa tudi stroškov vračila blaga.

Potrošnik ne sme prejetega blaga uporabljati v večji meri, kot je to potrebno za ugotovitev dejanskega stanja blaga. Če kupec po večdnevni uporabi ugotovi, da izdelek ni tak, kot je bil oglaševan oziroma dogovorjen, lahko uveljavlja zahtevke iz naslova stvarne napake.

Stvarna napaka
Kdaj je napaka stvarna, natančneje določata 37. člen ZVPot in 459. člen OZ.
Prodajalec za napako ne odgovarja, če je kupec ob sklenitvi pogodbe vedel ali bi moral vedeti za napako; če je napaka neznatna ali če kupec po izročitvi blaga ne pregleda in notificira napake.

Kdaj mora napako notificirati, je odvisno, ali gre za:
– očitno napako: če sta stranki negospodarske pogodbe navzoči pri pregledu, se napako notificira takoj, sicer pa v 8 dneh od odkritja oziroma nemudoma, če gre za gospodarsko pogodbo;
– skrito napako, ki je pri običajnem pregledu ni mogoče odkriti: kupec mora prodajalca obvestiti o skriti napaki v roku 8 dni od dneva, ko je napako opazil; če gre za gospodarsko pogodbo, je potrebno napako notificirati takoj, ko se jo odkrije.
Prodajalec ne odgovarja za skrite napake, ki se pokažejo po 6 mesecih.

V primeru potrošniške prodaje so roki daljši, saj mora potrošnik prodajalca obvestiti v 2 mesecih od odkritja napake. Po preteku 2 let od nakupa prodajalec ne odgovarja za napako.

Če kupec prodajalcu napake ne sporoči pravočasno, ne more več uveljavljati zahtevka, razen če je prodajalec za napako vedel.

Pravna sredstva, med katerimi v primeru stvarne napake lahko izbira kupec, so naslednja:
– izpodbijanje zaradi zmote – če so izpolnjene predpostavke;
– neizpolnitev: kupec ne sprejme izdelka in zadrži svoje plačilo, ker ima ugovor neizpolnjene pogodbe, posledično se pogodba razveže;
– napaka: kupec sprejme blago, izpolni svoje obveznosti (plačilo itd.) in uveljavlja jamčevalne zahtevke (od prodajalca zahteva popravilo ali zamenjavo blaga; zahteva znižanje kupnine; odstopi od pogodbe; odškodnina). Kupec sam izbira med zahtevki, saj tu ni določen vrstni red.

Garancija
Poleg odgovornosti na podlagi pogodbe pa je v slovenskem pravu v OZ in ZVPot urejena tudi obvezna garancija za brezhibno delovanje stvari, ki velja na podlagi zakona. Poleg obvezne lahko prodajalec dodatno nudi tudi prostovoljno garancijo. Za razliko od uveljavljanja stvarnih napak pa obvezna garancija velja le za izdelke, ki so določeni v Pravilniku o blagu, za katerega se izda garancija za brezhibno delovanje.
Prodajalec ima dolžnost, da potrošniku izroči garancijski list, navodila za sestavo in uporabo blaga ter mu zagotovi brezplačno odpravo napak na blagu v času garancijskega roka. Četudi prodajalec ni izdal garancijskega lista, to še ne pomeni, da njegova obveznost ne obstaja.

Kadar blago ne deluje brezhibno ali nima lastnosti, navedenih v garancijskem listu ali oglaševalskem sporočilu, lahko kupec od prodajalca ali pooblaščenega serviserja v garancijskem roku zahteva odpravo napake. Če popravilo ni mogoče ali pa ni izvedeno v 45 dneh, lahko kupec zahteva nov izdelek.

Potrošnik lahko izbira, ali bo uveljavljal svoje pravice iz naslova stvarne napake ali iz garancije, vendar je načeloma lažje uveljavljanje garancije. Upoštevati mora vrsto izdelka in dejstvo, da so vrstni red, rok za uveljavljanje zahtevkov in zavezanci, pri katerih lahko uveljavlja garancijo/stvarno napako, različni. (P.R.)

Avtor: Maša Kralj, Eudace, d.o.o.

Viri:
– Obligacijski zakonik (Ur.l. št. 97/07 s spremembami).
– ZVPot (Ur.l. št. 98/04 s spremembami).
– Možina, Damjan. Kršitev pogodbe, GV založba, Ljubljana 2006.