Mobilno RSS Facebook Twitter E-novice Nastavi za domačo stran Dodaj med priljubljene Podcast Rock Radio Pozabljeno geslo Registriraj se Prijava facebook_connect.gif



  • A- A+

24.06.2016      15:57
|
IoT konferenca Living Bits and Things 2016

Prihodnost se z buzz besedo imenuje IoT

  • A- A+

 

Danes na milijarde sofisticiranih visoko-tehnoloških naprav vse kar sliši, vidi ali kako drugače zazna, prenese v napravo, od tam v oblak in končno na svetovni splet. Vse to se zgodi relativno enostavno, dokaj rutinsko in brez kakšnih večjih, kompliciranih »vmesnikov«. Pravzaprav se vsak dan kar 5,5 milijon osnovnih naprav poveže v omrežje ter začne nemudoma oddajati in sprejemati podatke. Naprave nenehno komunicirajo, v večini primerov z drugimi napravami in ne z ljudmi.

V skladu z nekaterimi ocenami naj bi v prihodnjih petih letih število naprav, povezanih z internetom, naraslo do sedemkratnika svetovne populacije - to pomeni 50 milijard različnih pametnih naprav, od spletnih senzorjev do industrijskih robotov. Različni vmesniki, čipi, programi in senzorji že sedaj kontrolirajo veliko število procesov, ki so jih nekoč nadzirali ljudje in to zelo učinkovito, hitro, preprosto, ceneje, kar pa bo v bližnji prihodnosti zraslo v razsežnosti, ki jih danes vidimo le v znanstveno fantastičnih filmih.   

IoT (Internet of Thing oz. Internet stvari) v sodobni digitalni prostor vnaša največ sprememb. Odkar imamo internet in oblak se naš fizični stik s svetom drastično spreminja. Brez t.i. pametnih tehnoloških naprav si življenja sploh ne moremo več predstavljati. Pogovarjamo se s televizijskim sprejemnikom in ta nas posluša, saj ima vgrajene senzorje in elemente za procesiranje glasu, ki so povezani z oblakom; ko se peljemo na izlet, sprejemamo podatke o gostoti prometa in morebitnih ovirah prek mobilnih telefonov; naprave za merjenje krvnega tlaka ali srčnega utripa posredujejo informacije o našem zdravstvenem stanju direktno zdravniku.

Podatki postajajo vse bolj dragoceni, so novo zlato - valuta, v katero se bo v prihodnosti največ vlagalo, saj dolgoročno prinašajo največjo dodano vrednost. S povezovanjem nam podatki prinašajo hitre in učinkovite rešitve oz. odgovore. A hkrati milijoni podatkov, do katerih dostopamo prek različnih virov in naprav, predstavljajo tudi neverjetno breme, strah pred izgubo zasebnosti, varnosti. Torej, vzvod kako izvedeti vse čim prej ter kako hkrati dobiti zgolj tiste informacije, ki nas zanimajo in ki nam zagotovijo dodano vrednost za lažje in učinkovitejše življenje, delovanje, naj bi v prihodnosti rešil Iot.

Priča smo transformaciji. Fizični svet postaja vse bolj digitalen, digitalni pa vedno bolj »fizičen«.

Visoko-tehnološka podjetja, kamor sodijo informacijske in komunikacijske tehnologije, nanotehnologija, biotehnologija, tehnologije novih materialov ter novosti na področju elektronike, telekomunikacij, zdravstva in ekologije, hitijo v korak s sodobnimi trendi in se trudijo prepoznati ter upravljati hitro razvijajoče se potrebe zahtevnih potrošnikov, ki živijo nekje med otipljivim in virtualnim, resničnim in navideznim. To za njih pomeni proizvodnjo velikih količin izdelkov, ki so kompleksni, ki združujejo različne tehnološke rešitve, hkrati pa so enostavni za uporabo, povezljivi, idejno dodelani, oblikovno dovršeni in s prepričljivo ter hkrati privlačno zgodbo v ozadju puščajo pečat v življenjih sodobnih potrošnikov.

Naloga je težka, a ne nemogoča. IoT je stavil na »pamet«. In uspel. Kar je logično. Gre za naprave, ki o rutinskih stvareh mislijo namesto nas, za sisteme, ki delujejo skladno, premišljeno, ki komunicirajo, se odzivajo in prilagajajo - pogosto veliko bolj spretno kot ljudje - pa naj gre za upravljanje doma, mesta, tovarne ali vozila. Pametni dom sam uravnava temperaturo prostorov in poskrbi, da so vrata zaklenjena, ko nikogar ni doma; pametni avto sledi črtam na vozišču in skrbno meri oddaljenost od vozila oz. ovire pred in za nami, hkrati pa v oblaku shranjuje podatke o prevoženi poti in druge podrobnosti. Brez IoT koncepta ne bi bilo ne pametnih hiš, pametnih mest, pametnih tovarn, niti malih nosljivih pametnih napravic, ki nam brezkompromisno sporočajo, ali smo popili dovolj vode, pojedli preveč sladkorja ali pa nemara naredili 50 korakov premalo za to, da bi ohranili zdravo srce in doživeli več kot le povprečno pričakovano življenjsko dobo. IoT svetuje in urejuje, skrbi in nadzoruje.


Kako IoT poganja digitalno transformacijo

Digitalna transformacija, kako IoT vpliva nanjo in zakaj so IoT koncept nekatera visoko-tehnološka podjetja že prevzela v svoj model poslovanja, druga pa ne, ter kaj si na tem področju lahko obetamo v prihodnje, so bile glavne teme letošnje IoT konference Living Bits and Things 2016, ki se je odvijala 20. in 21. junija na Bledu in katerega partner je bil tudi Tehnološki park Ljubljana d.o.o. (TPLJ).

IoT za visoko-tehnološka okolja predstavlja neverjeten potencial, hkrati pa je tudi velik izziv, saj z omogočanjem hitrega dostopa do praktično vseh potrebnih podatkov kjerkoli in kadarkoli na svetu kreira okolje nenehne spremenljivosti, razvoj tehnologij je tako hiter, da mu velika podjeta težko sledijo, še težje pa se inovacije in nove ideje vključijo v ustaljen sistem, ki se ga da monetizirati. Start-upi in fleksibilna manjša poslovna okolja so sicer prilagodljivejša in hitrejša, a jih ovira šibkejše finančno stanje. Zato je ključna vzpostavitev inovativnih ekosistemov, ki ustvarjajo most med kreativnimi nosilci idej, kakršne najdemo v podjetniških podpornih okoljih, v akademskih sferah in na raziskovalnih inštitutih, ter trgom, ki te ideje želi imeti in je zanje pripravljen tudi plačati. 

Konferenco je zaključila okrogla miza, ki jo je gostila pomočnica direktorja Tehnološkega parka Ljubljana d.o.o (TPLJ), mag. Marjana Majerič. Na njej so se dotaknili neomejenih možnosti, ki jih IoT prinaša visoko-tehnološkim podjetjem vseh dimenzij, neverjetnega poslovnega potenciala, ki ga ponuja IoT, ter hkrati težav, ki so logična posledica tega sodobnega koncepta.


Gosti okrogle mize so bili:
• Igor Jarc, znani IoT bloger z več kot 70 tisoč sledilci, ustanovitelj in lastnik start-up podjetja IoTLab7 d.o.o., član Tehnološkega parka Ljubljana, ki pomaga podjetjem, da hitro in enostavno pridejo do pametnega izdelka s pomočjo platforme EasyIoT.
• Miha Bobič iz podjetja Danfoss, ki je med drugim razkril, koliko start-upov je njihovo podjetje že 'ubilo' in kje so težave pri sodelovanju oz. prenosu tehnologij med majhnimi in srednje velikimi podjetji ter velikimi multinacionalnimi družbami oz. velikimi globalnimi playerji. Razkril nam je še, kakšna je razlika med inovacijo in invencijo ter kako deluje sistem v velikih družbah.
• Damir Čaušević, ki se je po letih dela v visoko-tehnoloških podjetjih (med drugim tudi v IBM) usmeril v delo s start-upi in iskanje možnosti sodelovanja med zagonskimi in že uveljavljenimi podjetji.
• Dr. Andrej Kos iz Laboratorija za telekomunikacije Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in
• Luka Mali, raziskovalec na katedri za informacijske in komunikacijske tehnologije Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.

Okrogla miza je bila prvi primer, ko so mnenja o sodelovanju, prenosu tehnologij in znanj, praktični podpori in komercializaciji, izzivih in oteževalnih okoliščinah, željah in potrebah, ustvarjanju in delovanju v sodobnih ekosistemih, izmenjali predstavniki start-upov, podpornega podjetniškega okolja, malih in srednje velikih podjetih, velikih globalnih družb in znanstvenih institucij. Kako najti uspešno pot naprej? Morda bomo odgovor dobili na naslednji konferenci.










KOMENTIRAJ

X


ANKETA
Arhiv anket

Za kateri telefon boste pisali Božičku?










ZADNJE RAČUNALNIŠKE TEŽAVE IN REŠITVE

ZADNJE KOMENTIRANE NOVICE

Samsung Galaxy S8 skoraj zagotovo brez priklj... 7
NubCake  |  nebodo odstranli audio jack-a, to so sam...
Samsung Galaxy S8 skoraj zagotovo brez priklj... 7
NubCake  |  ne čakaj na Samsung, kupi OnePlus 3T, ki...
Apple neposredno utišal govorice o slabi prod... 2
FerdoPiš  |  Lara, ni ti je treba imet. Nihče ne prav...
Tesla Model 3 zgolj z volanom in zaslonom! 1
dselj  |  uff to zgleda grdo
5 kod za odklep skritih možnosti iPhona 1
laracroft  |  ma boga mati. kaj na RN obstaja samo ifo...
RN KANAL




e-novice Želim brezplačno izdajo uredniškega izbora
najboljših računalniških novic na e-mail
Potrdi
(predogled)
(predogled)
(predogled)
(predogled)
(predogled)


100% skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odnaročili se boste lahko kadarkoli!
Twitter




V zgornje okence vpišite vaš elektronski naslov, na katerega boste prejeli nadaljna navodila.

Mozilla Firefox

Kliknite na meni Orodja (Tools) in izberite Možnosti (Options)
V zavihku Splošno (Main) v polje Domača stran (Home Page) vpišite naslov rn.si
Kliknite na gumb V redu (OK)

Internet Explorer

Kliknite na meni Orodja (Tools) in izberite Internetne možnosti (Internet Options)
V zavihku Splošno (General) v polje Home Page (Domača stran) vpišite naslov rn.si
Kliknite na gumb V redu (OK)

Chrome

Hkrati pritisnite ALT+F in izberite Možnosti
V zavihku Osnove kliknite na gumb Uporabi trenutno stran
Kliknite na gumb Zapri

Netscape Navigator

Kliknite na meni Tools in izberite Options
V zavihku Main v polje Home Page vpišite naslov rn.si
Kliknite na gumb OK

Opera

Hkrati pritisnite CRTL+F12
Kliknite gumb »Use current«
Kliknite na gumb OK

Safari

Hkrati pritisnite tipki CTRL+","
Izberete zavihek General
Kliknite gumb »Set to current page«

Mozilla Firefox

Hkrati pritisnite tipki CTRL+D
Kliknite na gumb Shrani (Save)

Internet Explorer

Hkrati pritisnite tipki CTRL+D
Kliknite na gumb Dodaj (Add)

Chrome

Hkrati pritisnite tipki CTRL+D
Kliknite na gumb Končano (Finish)

Netscape Navigator

Hkrati pritisnite tipki CTRL+D
Kliknite na gumb OK

Opera

Hkrati pritisnite tipki CTRL+D
Kliknite na gumb OK

Safari

Hkrati pritisnite tipki CTRL+D
Kliknite na gumb OK