Ali sploh še potrebujemo letalski način?

Čeprav živimo v dobi neverjetnega tehnološkega napredka, kjer so letala opremljena z najsodobnejšimi računalniki, pametni telefoni pa so zmogljivejši od opreme, ki je poslala človeka na Luno, se zdi ta zahteva kot relikvij preteklosti. Mnogi potniki (z menoj vred) se sprašujejo, ali bi en pozabljen vklopljen telefon res lahko povzročil katastrofo ali pa gre zgolj za pretirano previdnost letalskih oblasti.

Torej, ali sploh še potrebujemo letalski način?

Od kod sploh izvira letalski način in z njim povezan strah?

Zgodovina letalskega načina sega v devetdeseta leta prejšnjega stoletja, ko so mobilni telefoni postali dostopni širšim množicam. Takratna tehnologija, predvsem standard GSM, je delovala na načine, ki so bili v primerjavi z današnjimi standardi precej bolj »hrupni« v elektromagnetnem smislu. Glavna skrb letalskih regulatorjev, kot sta ameriška FAA (Federal Aviation Administration) in evropska EASA, je bila elektromagnetna interferenca. Letala se zanašajo na vrsto občutljivih elektronskih sistemov za navigacijo in komunikacijo, ki delujejo na specifičnih radijskih frekvencah.

V zgodnjih dneh mobilne telefonije so piloti v svojih slušalkah pogosto slišali značilno pokanje ali brnenje, ko je telefon v bližini pilotske kabine iskal signal ali prejemal klic. To je enak zvok, kot smo ga včasih slišali iz zvočnikov tik pred prejemom SMS sporočila ali telefonskega klica, če smo poleg njih položili telefon. Čeprav takšne motnje običajno niso neposredno vplivale na delovanje motorjev ali krmilnih sistemov, so lahko prekrile pomembna sporočila kontrole zračnega prometa ali povzročile napačne odčitke na starejših navigacijskih napravah.

Težava, ki nastane na tleh, ne v zraku

Mnogi bodo presenečeni nad dejstvom, da letalski način ni bil uveden le zaradi varnosti letala, temveč tudi zaradi stabilnosti mobilnih omrežij na tleh. Ko se nahajate na tleh, se vaš telefon povezuje z najbližjim oddajnikom (bazno postajo). Ko se premikate, se povezava neopazno prenese z enega oddajnika na drugega. Težava nastane, ko se z letalom hitro premikate na višini nekaj tisoč metrov.

Na tej višini vaš telefon »vidi« na desetine ali celo stotine oddajnikov hkrati, namesto le dveh ali treh. Ker se letalo premika s hitrostjo okoli 800 kilometrov na uro, bi se moral telefon v zelo kratkem času povezati in takoj spet odklopiti od številnih baznih postaj. To povzroča ogromno obremenitev za zemeljsko infrastrukturo, saj procesi preklapljanja (t. i. handover) porabijo veliko procesne moči omrežja. Če bi imelo vseh 200 potnikov na velikem letalu vklopljene telefone, bi to lahko povzročilo lokalne izpade mobilnega omrežja na območju, nad katerim bi letelo letalo. Letalski način torej ščiti tudi tiste, ki so ostali na tleh.

Kako 5G omrežje vpliva na letala?

V zadnjih letih se je razprava o letalskem načinu ponovno razplamtela zaradi uvajanja omrežij 5G, zlasti v Združenih državah Amerike. Težava ni v 5G tehnologiji sami po sebi, temveč v specifičnem frekvenčnem pasu, imenovanem C-pas (C-band). Ta del spektra se nahaja zelo blizu frekvencam, ki jih uporabljajo radijski višinomeri na letalih.

Radijski višinomer je kritična naprava, ki pilotom (in avtopilotu) natančno pove, kako visoko nad tlemi se nahaja letalo v zadnji fazi pristanka. To je ključno predvsem v pogojih slabe vidljivosti, ko se letalo zanaša na avtomatsko pristajanje. FAA je izrazila resno skrb, da bi močni 5G signali z oddajnikov v bližini letališč lahko zmedli te naprave, kar bi vodilo do napačnih podatkov o višini. To je povzročilo precejšnjo politično in tehnično napetost med telekomunikacijskimi podjetji in letalsko industrijo. Posledično so morali letalski prevozniki posodobiti ali zamenjati tisoče višinomerov z novejšimi, ki imajo boljše filtre za preprečevanje motenj, kar je eden glavnih razlogov, zakaj so pravila o uporabi naprav še vedno tako stroga.

Razlike med Evropo in ZDA: Zakaj v EU prihaja do sproščanja?

Zanimivo je, da je Evropska komisija leta 2022 sprejela odločitev, ki bi lahko pomenila začetek konca letalskega načina v Evropski uniji. Evropski pristop se razlikuje od ameriškega predvsem zaradi uporabe frekvenc. V Evropi 5G omrežja delujejo na frekvencah, ki so bolj oddaljene od tistih, ki jih uporabljajo letalski instrumenti, poleg tega pa so omejitve moči oddajnikov okoli letališč strožje.

Evropska unija spodbuja uvedbo t. i. piko-celic na krovu letal. Gre za miniaturne bazne postaje, ki delujejo z zelo nizko močjo in se s satelitskim omrežjem povežejo s tlemi. Ker so te celice zelo blizu vašemu telefonu, napravi ni treba oddajati močnega signala, da bi našla povezavo, kar drastično zmanjša tveganje za interferenco. Čeprav je tehnološka pot odprta, pa se letalski prevozniki v praksi uvajanja lotevajo počasi, saj to zahteva drago opremo in certifikacijo.

Letalski način je še vedno v uporabi zaradi socialnega miru

Poleg tehničnih razlogov obstaja še en, morda celo pomembnejši razlog, zakaj letalski način in prepoved telefoniranja med letom še vedno vztrajata – to je mir. Letalska kabina je tesen prostor, kjer so ljudje prisiljeni več ur sedeti tesno drug poleg drugega. Predstavljajte si, da bi vsi na krovu ves čas telefonirali. Za vas ne vem, ampak zame bi bila to nočna mora.

Številne ankete kažejo, da si potniki dejansko ne želijo, da bi bilo telefoniranje med letom dovoljeno. Raziskave o t. i. letalskem besu kažejo, da hrup in kršenje osebnega prostora povečujeta stres in agresijo med potniki. Letalski način tako služi kot nekakšna digitalna higiena, ki zagotavlja, da letalo ostane prostor relativnega miru.

Vklopite letalski način, vaš telefon vam bo hvaležen

Tudi če odmislimo varnost in predpise, ima letalski način nekaj zelo praktičnih prednosti za samega potnika. Ko telefon na višini 10.000 metrov obupano išče signal, ki ga ne more najti, porabi ogromno energije. Njegov radijski oddajnik deluje s polno močjo, kar povzroči hitro praznjenje baterije in segrevanje naprave. Z vklopom letalskega načina preprečite, da bi ob pristanku imeli prazen telefon.

Poleg tega letalski način omogoča, da ostanete povezani z omrežjem Wi-Fi na krovu letala, ne da bi aktivirali mobilne podatke. Sodobne naprave namreč omogočajo, da je letalski način vklopljen, hkrati pa imate aktivirana Bluetooth in Wi-Fi. To vam omogoča uporabo brezžičnih slušalk in brskanje po spletu prek letalskega portala (če je ta na voljo), medtem ko so funkcije, ki bi lahko motile instrumente ali preobremenile zemeljske stolpe, varno izklopljene.

Bomo kdaj povsem brez omejitev?

Vprašanje ni več, ali je tehnologija sposobna omogočiti varno povezljivost, temveč kdaj se bodo pravila prilagodila novi realnosti. Z razvojem satelitskih konstelacij v nizki zemeljski orbiti, kot je Starlink, postaja internet na letalih hitrejši in dostopnejši. Nekateri letalski prevozniki, kot je JetBlue ali določene linije družbe Emirates, že ponujajo brezplačen in hiter Wi-Fi, ki potnikom omogoča uporabo aplikacij za sporočanje in celo video klice prek interneta.

Vendar pa bo popolna opustitev letalskega načina verjetno dolgotrajen proces. Letalstvo je ena najbolj reguliranih industrij na svetu, kjer varnostni protokoli ostajajo v veljavi še dolgo po tem, ko se tehnološki razlogi zanje zdijo zastareli. Dokler vsako posamezno letalo v floti nima posodobljenih in zaščitenih sistemov, bodo regulatorji raje izbrali previdnost.

Zase vem, da bom še vedno uporabljal letalski način, predvsem zaradi tega, ker želim prihraniti odstotke baterije svojega telefona, hkrati pa tudi upoštevati pravila, ki obstajajo v korist vseh na krovu.