Skoči na vsebino

IPB




Slika

Fotografiranje Za Telebane


Odgovorov v temi: 24

#1 xfirestorm

xfirestorm

    /dev/null

  • Moderators
  • 3 783 objav
  • Spol:Moški
  • Kraj:Murska Sobota
  • Interesi:Airsoft

Objavljeno 30 april 2009 - 19:08

Z fotografiranjem se ukvarjam amatersko že nekaj časa, svoj prvi fotoaparat je bil še standarden analogni, po domače na film. Ko je ta izpustil dušo je na vrsti bil moj prvi digitalec, katerega sem po nesreči nekoliko prehitro okopal v potočku. Nekaj časa so sledili "telefonski fotoaparati" zaradi pomankanja denarja in pred kratkim sem opravil malenkost večji nakup in kupil svoj prvi DSLR fotoaparat.
Sicer to moje pisanje tukaj ni namenjeno bahanju svojim dosežkom in nakupom, ampak da poskušam vsaj nekoliko pomagati ostalim kateri se hočejo oz. kateri se že morda srečujejo z amatersko fotografijo a jim ta ne gre najbolje od rok. Seveda vso to moje znanje je pridobljeno na amaterski način, "trial and error".

Najprej se mi zdi pametno povdariti da današnji, niti predhodnji fotoaparati niso vsemogoči, zato preden začnete preklinjati kako je vaš digitalni fotoaparat zanič ali da je digitalna tehnologija v fotoapratih zanič naj povem, da fotoaparat ni vsemogoč, zato nastavitev na „AUTO“ ne bo zadostovala, tako ne zdaj, kakor ni zadostovala pred leti v analogni tehnologiji, le da je v času analognih tehnologij bilo potrebno odnesti film na razvijanje in vam je razvijalec fotografij lahko katero izmed slik nekoliko popravil, tako, da so na koncu bile slike lepše kot so bile v začetku posnete. Tega sedaj skorajda več ni, saj fotograf posname fotografijo, jo vidi takoj na zaslonu in že tukaj odloči ali je dobra ali ne. Seveda se večkrat zgodi da slika ni dovolj kvalitetna, barve so mrtve, nima pravega kontrasta itd. Ampak vse to se še da popraviti, z primernimi programi kot so Photoshop/GIMP/in podobni, seveda je za to tudi potrebno nekaj malega znanja. Ampak že tudi takšne napake kot so "mrtve" barve, premalo kontrasta in podobno, lahko odpravite že z samim fotoaparatom, zato se bom tukaj na kratko dotaknil vseh standardnih funkcij skorajda vsakršnega digitalnega fotoaparata. Ne bom poskušal razložiti kje lahko najdete te funkcije v vašem fotoaparatu, ker sem prepričan da se lahko precej razlikujejo med sabo, zato kar ob branju teh napotkov vzamite v roke navodila fotoaparata.


1. Svetlost fotografije

Svetlost fotografije lahko nadziramo na tri načine:
- Čas odprtja zaslonke
- Širina odprtja zaslonke
- ISO
- Bliskavica!?

a. Čas odprtja zaklopa

Dlje kot je zaklop odprt, več svetlobe obsveti tipalo in zaradi tega slika postane svetlejša, bolj kot se hitro zapre zaklop, temnejša bo slika, zaradi manj svetlobe, ki bo obsvetila tipalo.
Čas odprtja zaklopa lahko ponavadi nadziramo v nastavitvi "S"(Shutter speed), če jo vaš fotoaparat ima, če je nima, v knjigi poglejte ustrezno nastavitev.
Čas odprtja zaklopa se meri v sekundah in delčkih sekunde. Tako imamo razpon recimo od 30s do 1/4000s(ena štiri-tisočinka sekunde) in seveda kakor tudi vmesne časove, kot so 1s, 1/50s, 1/100s, 1/125s, itd. Seveda te vrednosti se lahko pri različnih fotoaparatih tudi razlikujejo. Nekateri fotoaparati imajo možnost fotografiranja tudi v „bulb“ načinu, kar pomeni le da ročno nadziramo čas odprtja zaklopa. Recimo, da nam fotoaparat ponuja največ 20s časa odprtja zaslonke, ampak mi bi potrebovali več, vključimo „bulb“ način in tako dolgo kot držimo pritisnjen sprožilec, tako dolgo je zaklop odprt. Morda ima vaš fotoaparat kako drugačen način fotografiranja v „bulb“ načinu in je potrebno enkrat pritisniti sprožilec, da se zaslonka odprte in drugič, da se zaslonka zapre. „Bulb“ način fotografiranja se ponavadi uporablja pri slikanju motivov kjer želimo da se del slike zamegli, kot je recimo fotografiranje slapov, rek, drevja v vetru, vozil na avtocesti, posebej ponoči. Kot primer navajam sliko ki sem jo pobral na google-u:
http://jesseduncan.c...d_1920x1200.jpg
Ampak ker bomo v tem načinu imeli zaklop odprt dalj časa, bo fotografija precej verjetno presvetla in jo bomo morali potemniti z ostalimi funkcijami. Da bi dosegli temnejši učinek slike, in smo poizkusili že z vsemi ostalimi funkcijami, ki nam jih ponuja fotoaparat, a je slika še vedno presvetla, si pa moramo omisliti tako imenovan, polarizacijski filter, ki se navije na prednji del objektiva in deluje podobno kot sončna očala za naše oči, le da v tem primeru potemni celotno sliko.
Vendar, dlje kot imamo zaklop odprt, večja je možnost zameglenosti slike, zaradi tresenja naših rok. Zato nekako velja zlato, a nezapisano pravilo, zaklop naj bo odprt tolikšen delček sekunde koliko imamo nastavljene goriščne razdalje, ali "zoom" po domače.
Torej če hočemo posneti sliko z trenutno goriščno razdaljo 50mm naj zaslonka ne bo odprta dlje kot 1/50s, tako smo lahko prepričani da se tresljaji naših rok ne bodo poznali na slikah.
Ampak če je slika v tej nastavitvi pretemna, si moramo pomagati še z naslednji dvema "pripomočkoma".
Kot primer razlike med kratkim časom odprtja zaslonke in daljšim časom odprtja zaslonke prilagam dve svoji fotografiji posneti ravno na prvomajskem kresu letos.
Kratki čas, čas zaslonke 1/100s:
Objavljena slika
Dolgi čas, čas zaslonke 1/10s:
Objavljena slika


b. Širina odprtja zaslonke

Širina odprtja zaslonke se na večini fotoaparatih prikaže kot Fštevilka, manjša kot je številka, bolj je odprta zaslonka, večja kot je številka, bolj smo zaslonko priprli. Z širino zaslonke lahko hkrati nadziramo dve stvari, svetlost slike in ostrino slike.
Bolj kot je zaslonka odprta(nižji F, npr.: F1, F2.3, F3.5, F4.1, F5.6,...) bolj bo slika svetla, saj bo zaslonka zajela več svetlobe. Ampak hkrati bo tudi področje ostrine slike manjše, pri zelo niskih F, kot je recimo F1 bo ostrina slike omejena le na čist majhen delček fotografije. Tak način se uporablja pri fotografiranju portretov in fotografij kjer želimo da nek motiv posebaj izstopa iz ozadja, oziroma da je motiv izostren, ozadje pa zamegleno.
Bolj kot pa zaslonko pripremo(višji F, npr.:F22, F25, F28, F32, F36,...) bolj bo slika temna, ampak hkrati bo tudi večji del slike oster, kar je recimo dobro pri slikanju večjih motivov, kot so recimo avtomobili in podobno.
Širino odprtja zaslonke lahko nadziramo v nastavitvi "A"(Apperture), če jo vaš fotoaprat ima, če je nima, v knjigi poglejte ustrezno nastavitev. Vendar večina fotoaparatov potem dopušča spreminjanje samo ene nastavitve, za drugo bo pa poskrbel sam. Saj to je dobro mar ne? V večini primerov da. V nekaterih ne. Saj včasih bi radi samo določen del izostren, ampak fotoaparat sliko preveč posvetli, ali tudi morda v obratni različici. Zato imamo tu še opcijo "M"(Manual), če jo vaš fotoaprat poimenuje drugače, jo poiščitev v knjigi ki je prišla zraven z fotoaparatom. V „Manual“ načinu pa lahko nadziramo praktično vse, ampak tukaj je za nas v tem trenutku najbolj pomembna možnost hkratne nastavitve časa in širine odprtja zaslonke.
Torej če je naš motiv zatemnjen in ugotovimo da bi zaslonko morali imeti odprto dlje časa kot je "dovoljeno" po zgornjem primeru, lahko zaslonko nekoliko bolj odpremo, ampak z tem bomo ostrino na sliki pomanjšali in bo oster le manjši del. Zato če nam to ni na voljo v trenutni situaciji, ali če zaslonke ne moremo odpreti dovolj močno da bi celoten motiv imeli izostren in dovolj svetel nam ostaja še ena možnost. Nastavitev ISO.
Primer slike:
Široko odprta zaslonka(nižji F):
Objavljena slika
Priprta zaslonka(višji F):
Objavljena slika
Predvsem bodite pozorni na ozadje, pri bolj odprti zaslonki je ozadje bolj zamegljeno, kot pri bolj priprti zaslonki. Prav tako je zgornja slika posneta z časom zaklopa 1/100s, medtem ko spodnja slika z višjim F, pa je bila posneta z časom zaklopa 1/3s.


c. ISO

Veliko ljudi sem že slišal se spraševati, kaj za vraga ta ISO počne, saj neglede na to kako ga nastavijo spremembe ne slikah skoraj ni. Vendar temu ni tako. ISO nastavitve so ponavadi v nekoliko večjih številih, recimo, 80, 100, 200, 400, 800, 1600,....
Vendar kaj to pomeni? ISO ne pomeni nič drugega kot občutljivost tipala na svetlobo, višje kot je število, bolj je tipalo občutljivo na svetlobo. Vendar, ima majhen „problemček“, bolj kot je tipalo občutljivo na svetlobo, več bo šuma na fotografiji, po domače pikic na sliki. Tukaj lahko vstopi znanje Photoshopa/GIMPa/podobnih programov, da se ta šum kasneje tudi odstrani.
ISO nastavitve se ponavadi nastavljajo po menijih, ali če ima vaš fotoaprat kakšno "zunanjo nastavitev" ali funkcijsko tipko, ki ji lahko določite nastavitve ISO. Za več informacij glede samega nastavljanja se obrnite na knjigo.
Torej, če povzamemo še zgornji primer, 50mm goriščne razdalje, 1/50s čas odprtja zaslonke in zaslonka odprta na F8, bolj je ne moremo odpreti, saj bi slika postala že preveč motna in naš motiv ne bi bil v celoti izostren. Zato poskušamo zvišati ISO nastavitev, vendar večja bo ISO nastavitev, več bo šuma na fotografiji. Kaj pa sedaj? Slika je preveč "šumeča" ali pa naš fotoaparat ne podpira višjih nastavitev ISO in je slika še vedno pretemna.
Sedaj nam ostane še kar nekaj stvari, da poskušamo še nekoliko dlje pustiti odprto zaslonko in probamo čim bolj umiriti naše roke.
Če je to še zmeraj nemogoče in je čas odprtja zaslonke že tako dolg da je nemogoče držati pri miru fotoaparat, nam preostane še da fotoaparat nekako fiksiramo, recimo položimo na mizo/stol/avto/... vendar so to "okorne" zadeve in se za take zadeve uporablja stativ oz. stojalo.
Kaj pa bliskavica? Bomo pa v naslednjem delu.
Primeri slik:
Nizek ISO(200):
Objavljena slika
Visok ISO(1600):
Objavljena slika
Tukaj imamo spet enako sliko, ki sta obe relativno enako svetli, ampak razlika je le v ISO nastavitvi. Pri nizkem ISO, je slika bila posneta z časom zaklopa 1/13s, pri visokem ISO, je pa slika bila posneta z časom zaklopa, 1/100s. Prav tako se na sliki z višjim ISO opazi več belih pikic na fotografiji, kar gre za tako imenovani šum in se ga brez nižanja ISO nastavitve ne da izogniti.


d. Bliskavica

Prepričan sem da vsi veste kaj je bliskavica, ter kje in kako se vključi v vašem fotoaparatu. Vendar, ali je pametno ali sploh dovoljeno uporabljati bliskavico?(muzeji itd.) Prepričan sem da vas je že večina poskušala poslikati kako jadrnico v daljavi v mraku na morju, če ste bliskavico izključili se videlo ni popolnoma nič, če ste jo vključili se je videlo na sliki le nekaj metrov naprej od fotoaparata. Kar je razumljivo, saj bliskavica ni narejena za to da bi dosegala razdalje po sto metrov ali več, vsaj ne v trenutku.
Zato se bliskavico uporablja sočasno z časom odprtja zaslonke, če imamo motiv ki ga hočemo poslikati oddaljen, recimo 50m in želimo slikati z bliskavico, moramo svetlobi bliskavice dovoliti nekaj časa da odpotuje do našega motiva, se od njega odbije in ujame nazaj v našem objektivu. Zato tudi nekoliko dlje časa pustimo odprto zaslonko, vendar nam ne bo potrebno imeti zaslonke odprte zelo dolgo časa, saj svetloba potuje kar precej hitro, kar sem prepričan da vsi veste.
Če je motiv bližje, tega časa ni potrebno spreminjati saj se svetloba tako rekoč odbije v trenutku in dvomim, da sploh tak fotoaparat obstaja ki bi lahko prehitel svetlobo pri odbijanju na 5m.
Vendar, vsaj zame slike narejene z bliskavico postanejo preveč umetne oz. vsebujejo preveč umetne svetlobe, zato se raje nekoliko bolj potrudim, ali postavim stojalo in poslikam brez bliskavice. Vendar je to čisto vaša odločitev, če boste uporabili bliskavico ali ne.
Primeri v slikah:
Brez bliskavice:
Objavljena slika
Z bliskavico:
Objavljena slika
Nekateri boste rekli da je slika z bliskavico svetlejša. Seveda je, saj je bliskavica mnogo svetlejša od takratne svetlobe v sobi ko sem posnel te fotografije. Vendar je slika brez bliskavice bolj realna, temačna, kakršna je tudi dejanska svetloba v sobi. Seveda bi jo lahko nekoliko posvetlil z ISO, ali daljšim časom odprtja zaklopa, ampak sem namenoma pustil takšno kot je v realnosti, da se najbolj prikaže razlika med pravo in umetno svetlobo.


Seveda to še zdaleč niso vsi načini kako nadzirati svetlobo slike, ampak to so nekako osnovni načini, katere je potrebno najprej osvojiti in ko osvojimo te načine nam bo za amatersko fotografijo več kot le dovolj pri nadzoru svetlobe slike.




2. Barva

Tukaj večina uporabnikov postane nezadovoljna z svojimi fotoaparati, saj ponavadi v avtomatičnem načinu, le ti producirajo zelo mrtve barve. Recimo moj fotoaparat jih v avtomatični nastavitvi "obarva" zelo na modro. Kar se da odstraniti z Photoshop/GIMP/ali podobnimi programi, vendar zakaj ne bi zato poskrbeli že prej? Vendar kako?
Enostavno, z nastavitvijo beline. Kako lahko to nastavljate v vaših fotoaparatih si poglejte v priloženi knjigi. Vendar ima verjetno vsak fotoaparat že prednastavljene nastavitve. Tako jih ima recimo moj fotoaparat:
- Avtomatična nastavitev beline
- Slikanje pri luči
- Slikanje pri halogenski luči
- Slikanje pri sončni svetlobi
- Slikanje z bliskavico
- Slikanje v oblačnosti(zunaj seveda)
- Slikanje v senci
- Ročna nastavitev
Vsaka zgornja še ima dodatno možnost nastavitev v odstopanju od -3 do +3. Seveda nastavitev pravilne beline lahko zahteva čas, dokler še te nastavitve ne obvladamo "v nulo". Zato tudi lahko poskusimo avtomatično nastavitev beline. Počakaj malo, zgoraj praviš nič avtomatike, tukaj pa jo vzpodbujaš? Ja in ne. Še vedno si raje vzamem par sekund časa in optimalno nastavim belino za naslednjo fotografijo, vendar včasih pridejo trenutki, ko ni časa nastavljati beline in vsega tega, recimo da vam ravno pred kamero prileti plašen vrabček, ni časa nastavljati vsega, ampak samo čim hitreje poslikati da ne odleti in kasneje odpravljati napake z računalniškimi programi. Čeprav pravim da nisem pristaš avtomatizacije, saj elektronika ne "vidi" tako dobro kot človeško oko.
Primer slike:
Pravilno nastavljena belina:
Objavljena slika
Napačno nastavljena belina:
Objavljena slika
Tukaj pri napačno nastavljeni belini sem nastavil premalo beline, in slika je postala plavkasta, lahko bi šel tudi v drugi ekstrem in bi nastavil preveč beline in bi slika postala rumenkasta.



3. Povečava

Že od daljnih analognih fotoaparatov poznamo povečavo slike, ki je dan danes že samoumevna. Vendar smo z prihodom digitalne tehnologije v fotografijo pridobili še eno vrsto povečave, tako poznamo sedaj dve vrsti:
- Optična povečava, ki izvira iz daljnih analognih fotoaparatov
- Digitalna povečava, ki smo jo pridobili z novimi digitalnimi fotoaparati


a. Optična povečava

Kot že omenjeno, optično povečevanje slike obstaja že iz časa analognih fotoapratov in deluje na precej enostaven način.
Vsak fotografski objektiv je sestavljen iz večih konkavnih in konveksnih leč skozi katera potuje svetloba do tipala. Med temi lečami se svetloba različno odbija, obrača, itd. Ko spremenimo postavitev teh leč, oziroma med njimi spremenimo razdaljo, se slika poveča ali pomanjša. Tukaj gre za povsem fizikalen pojav, zato da bi popolnoma lahko razumeli kako se dejansko svetloba lomi in odbija v fotografskem objektivu moramo najprej razumeti lom in odboj svetlobe na fizikalni ravni. Vendar je za ta vodič tole malenkost preveč, da bi opisoval še fizikalne zakone loma in odboja svetlobe.

b. Digitalna povečava

Z novimi digitalnimi fotoaparati je k nam prišla tudi nova tehnika povečevanja fotografije, digitalna povečava. Vendar digitalna povečava za razliko od optične povečave ne premika leč ampak sliko poveča na elektronski ravni, podobno kot bi jo mi povečali na računalniku. Zaradi tega slika nekoliko zgubi na kvaliteti, saj postane „kockasta“, razvečena, motna itn.

V dani priložnosti je vsekakor bolje uporabiti optično povečavo, vendar nam tega razkošja ne nudi popolnoma vsak fotoaparat, zato je precej možno da vaš fotoaparat optične povečave sploh ne podpira, čeprav je danes zelo malo takšnih, ki te funkcionalnosti nimajo. Najbolj razširjeni primerki fotoaparata, ki ne premorejo optične povečave, so telefonski fotoaparati.



4. Kompozicija

Vsi zgoraj navedeni triki, nastavitve in funkcije nam omogočajo ustvarjanje lepih, naravno osvetljenih slik, vendar se tu ne konča. Tudi če vse zgoraj navedeno obvladamo, moramo obvladati tudi naslednje. Kompozicijo. Kompozicija, z drugimi besedami pomeni postavitev motiva/-ov na fotografiji. Mnogo ljudi najde nek motiv, ga postavi v sredino fotografije, pritisne tipko za zajemanje fotografije in kaj nastane, je fotografija z centralno postavljenim motivom. Kar seveda tudi ni ne vem kak kriminal, ampak večkrat se zgodi da potem ob robih oz. ob strani motiva stojijo taki elementi ki sploh niso za tam zraven. Zraven tega pa ob gledanju fotografije se človeško oko ne-rado ustavi na sredini, zato so fotografi čez leta razvili nekaj „pravil“ glede kompozicije.


a. Pravilo tretjin

Tukaj gre v bistvu samo za decentralizacijo motiva, kar so na začetku uporabljali slikarji. Da bi to dosegli, moramo celotno področje, katero mislimo fotografirati, zajeti v objektiv in potem si v glavi razdeliti fotografijo na tretjine, po horizontali in po vertikali, tako da dobimo dve navpični črti, levo in desno od centra, in zgornjo in spodnjo, višje in nižje od centra. Tako dobimo tudi 4 presečišča teh črt. Sedaj pa samo motiv prestavimo na eno izmed teh štirih presečišč in dosegli smo decentralizirano fotografijo.
Seveda pa te namišljene črte niso samo za presečišča, z njimi lahko dosežemo še kaj več, zato imamo še tukaj nekaj naslednjih pravil:


b. Stisnjeno kadriranje

Za portret, n.pr. postavite najpomembnejši del osebe, vam najbližje oko n.pr., v eno izmed stičišč slike. To mora biti eno izmed dveh zgornjih točk, da ne bo preveč praznega prostora nad osebo.


c. Poudarjeno nebo

Pustite prostor osebi v gibanju, da boste lahko sledili. Če gre za osebo, ki počiva, žival ali človek, pustite nekaj praznega prostora, da bi poudarili smer njegovega pogleda.


d. Decentralizirana kompozicija
V vseh decentraliziranih kompozicijah, ki imajo za središče interesa majhen predmet, bo imela slika precej praznega prostora. Sestavite sliko tako, da boste integrirali kakšen zanimiv element, subjekt drugotnega pomena, morda bolj oddaljen, ki bo zadovoljil oko gledalca. če želite vztrajati ob izolaciji, pustite prazen prostor.

To še zdaleč niso vsa pravila in triki kompozicije, ampak za začetek amaterske fotografije bo dovolj, če se pa z fotografijo ukvarjate profesionalno, pa dvomim da berete moj vodič zato da bi se naučili kaj novega, ker sem prepričan da obvladujete zadeve bolj kot jaz.


5. Re-Kompozicija
Pred zaključkom tega „vodiča“ bi še se nekoliko dotaknil re-kompozicije. Tukaj gre pa samo za tehniko postavitve motivov po sliki. Morda se boste sedaj nekateri vprašali kako to mislim, ali nisem to razlagal že pri prejšnji točki? Da in hkrati tudi ne. Pri prejšnji točki smo govorili samo kam postaviti kak motiv, ne pa tudi kako. Torej če hočemo postaviti rožico v zgornje levo stičišče tretjin, za ozadje pa imamo nekoliko bolj nazaj postavljeno travo, ali nižje rožice, ne moremo kar tako postaviti glavnega motiva nazaj in sprožiti, saj nam fotoaparat ne bo izostril rože, ampak ozadje in bo roža zamegljen zmazek. Zato imajo fotoaparati tudi več področij ostrenja, kar pa se razlikuje od fotoaparata, do fotoaparata, nekateri imajo samo tri področja, levo, sredina, desno, nekateri pet, levo, sredina, desno, zgoraj, spodaj, nekateri morda celo več. Ampak recimo da nimamo možnost ostrenja v stičišču, tukaj pride na vrsto re-kompozicija. Motiv, ki ga želimo fotografirati, postavimo v eno izmed teh področij ostrenja, izberemo ustrezno ostrenje in fotografijo samo izostrimo, in še ne posnamemo. Tako gumb za zajemanje fotografije popolnoma spustimo in z čim manj premikov naprej/nazaj v objektiv zajamemo motiv tako da je postavljen na stičišče, takrat pritisnemo pa tipko AF-L/AE-L, morda jo vaš fotoaparat „poimenuje“ drugače, in to tipko držimo pritisnjeno in takrat sprožimo zaklop, torej posnamemo sliko, z tem smo preprečili da bi fotoaparat popravil ostrenje na ozadje ki je sedaj na področju ostrenja, motiv pa več ne.


Tole bi bile neke osnove fotografiranja, na kaj je treba biti pozoren in kako kaj lahko dosežemo, seveda je tega še veliko več in bom tudi morda še kaj kdaj pripisal sem, vendar zdaj je pa že čas da se odpravim na kresovanje. Upam da sem vsaj nekaterim lahko malo pomagal z tem vodičem.
Večino sem vzel iz svojih izkušenj, nekaj pa sem pobral iz portala, Slo-Foto.net


Temo premikam med lepljivke. Torej vse, kar vas zanima glede fotografiranja lahko vprašate v tej temi in se bomo s skupnimi močmi potrudili odgovoriti na razumen način. :D

Lp, Medicius.


#2 specops

specops

    Poročevalec

  • Members
  • 535 objav

Objavljeno 06 maj 2009 - 16:15

...moramo svetlobi bliskavice dovoliti nekaj časa da odpotuje do našega motiva, se od njega odbije in ujame nazaj v našem objektivu...


No s temle se pa ravno ne strinjam. Svetloba potuje s hitrostjo 300.000.000 km/s, tako da bi tudi pri osvetlitvenem času miljoninke sekunde (dvomim, da obstaja fotoaparat sposoben tako kratkega osvetlitvenega časa) še vedno svetloba prepotovala do 150m oddaljenega predmeta in nazaj. Večina fotoaparatov pa ima najnižji možni čas odprtja zaslonke tam nekje do 1/2000 ali 1/2500 sekunde, tako da ima svetloba čez glavo dovolj časa da se vrne nazaj :D. Je pa res, da tisti blisk svetlobe traja en delček sekunde tako da je potrebno imeti zaslonko nekaj časa odprto, da zajame vso odbito svetlobo. Bliskavica pa ima samo nekaj metrov dosega, ker se svetloba hitro razprši, večja kot je razdalja do osvetljenega predmeta, slabše bo osvetljen.

Drugače si pa kar dobro napisal tale vodič. :D Za začetnike bi bili ti nasveti zelo uporabni.

#3 matejm1994

matejm1994

    Mojster

  • Members
  • 1 962 objav
  • Spol:Moški

Objavljeno 06 maj 2009 - 16:40

Drugače si pa kar dobro napisal tale vodič. :D Za začetnike bi bili ti nasveti zelo uporabni.


Recimo zame...

Res, lep vodič, ki pride prav.

#4 stafor

stafor

    Vajenec

  • Members
  • 266 objav
  • Kraj:Kamnik

Objavljeno 06 maj 2009 - 17:27

No s temle se pa ravno ne strinjam. Svetloba potuje s hitrostjo 300.000.000 km/s

Jaz pa se ne strinjam s teboj Hitrost svetlobe ni 300 miljonov km/s temveč mnogo manj, 300.000 km/s, točneje 299.792 km/s in še to
velja za prazen prostor (vakum), ki se nahaja v medzvednem prostoru.

#5 xfirestorm

xfirestorm

    /dev/null

  • Moderators
  • 3 783 objav
  • Spol:Moški
  • Kraj:Murska Sobota
  • Interesi:Airsoft

Objavljeno 06 maj 2009 - 21:16

Ok no, malo sem fiziko zgrešil. :D
Še dopolnjujem tole kolikor mi čas dopušča(trenutno bolj malo), Bom posodobil, verjetno že ta vikend.

#6 specops

specops

    Poročevalec

  • Members
  • 535 objav

Objavljeno 07 maj 2009 - 14:28

Jaz pa se ne strinjam s teboj Hitrost svetlobe ni 300 miljonov km/s temveč mnogo manj, 300.000 km/s, točneje 299.792 km/s in še to
velja za prazen prostor (vakum), ki se nahaja v medzvednem prostoru.


Ok sem se malo zmotil, ker sem ravno razmišljal v metrih, napisal pa kilometre. :D (računal sem tisto razdaljo, ta je pa pravilna) Še vedno pa velja, da ta hitrost nima nobenega pomena pri fotografiranju z bliskavico.

#7 xfirestorm

xfirestorm

    /dev/null

  • Moderators
  • 3 783 objav
  • Spol:Moški
  • Kraj:Murska Sobota
  • Interesi:Airsoft

Objavljeno 30 junij 2009 - 12:27

Sem popravil napake in dodal še kaj zraven. ;)

#8 purgas7

purgas7

    Raziskovalec

  • Members
  • 30 objav

Objavljeno 01 julij 2009 - 20:48

Vse lepo in prav...pohvaljen...očitno se razumeš na fotografiranje, pa malce razloži fotografiranje posnetkov tekem futsala (mali nogomet) v dvoranah ;) namreč, v dvoranah so svetlobe izredno različne in poleg tega tudi zelo slabe. Ujeti prave kadre niti ni takšen problem, bolj je problem s kvaliteto. Na portalu imamo kar precej težav s temi stvarmi, da seveda ne omenjam rsgallery, ki je crknila. Če se ti da, malce preglej slike na tej povezavi in podaj svoje mnenje. Slike so narejene z nikon d60, objektiv tamron AF 70-300mm 1:4-5,6.

#9 xfirestorm

xfirestorm

    /dev/null

  • Moderators
  • 3 783 objav
  • Spol:Moški
  • Kraj:Murska Sobota
  • Interesi:Airsoft

Objavljeno 01 julij 2009 - 21:56

Nisem ravno profi v fotografiranju, ukvarjam se z fotografijo povsem amatersko, vse kar vem sem prebral na netu ali mi je pokazal sosed ki se z fotografiranjem ukvarja malo dalj časa kot jaz.
V dvorani, sploh kakega športa še nisem preizkušal, tukaj je tak.
Slabi svetlobni pogoji kot si sam dejal in čas zaklopa mora biti kratek, zaradi hitrih premikov igralcev/žoge, če ne nastane zmazek, torej ti ne preostane drugo kot majhna vrednost zaslonke in visok ISO. Bliskavica tudi, vendar samo v primeru če je motiv ki ga zajemaš v tvoji bližini, če je motiv malo bolj oddaljen, bliskavica skoraj ne pride več do izraza.

Sam sem sicer fotografiral nedolgo nazaj vrteško predstavo v športni dvorani v Murski Soboti, luči sicer so ampak svetloba je vseeno slaba in če se prav spomnim sem po večini imel ISO800 in zaslonko odprto kolikor se je dalo, od 4 do 5.6(odvisno od nastavitve goriščnice), probal sem tudi z flashem in ni bilo nič bolje. Čas zaklopa pa je bil skoraj vedno okrog 60-120, kar je za vrtec vredu, za fusbal pa verjetno več nebo, razen v kakih počasnejših trenutkih. Pravim, nisem še probal športa v zaprti dvorani.
Čeprav recimo tale fotografija:
http://videoslofutsa...y...m=11&pos=33
Je čist dobra, mogoče bi malo več zooma, če pa ne bi jo malenkost obrezal.

Nisem pregledoval vseh slik, samo na brzino sem preletel, ker sem trenutno malo na kratkem z časom.

#10 mprox

mprox

    Gospod s kravato

  • Members
  • 1 067 objav

Objavljeno 30 april 2010 - 22:39

@ http://www.racunalni...i...st&p=724100
:)
Slika je načeloma vredu, vendar je proti sredini voda preveč prežgana. Blo preveč svetlo za daljši čas, ND filtra pa ni? :)

#11 matejm1994

matejm1994

    Mojster

  • Members
  • 1 962 objav
  • Spol:Moški

Objavljeno 30 april 2010 - 22:50

Ja, je blo kar svetlo. Še nisem navajen na DSLR :) Skratka sem opazil "napako" ki jo imam. Vedno hočem z čimdaljšim časom, in imam skoraj vse slike preveč svetle. Se bom mogel odvadit, da bom tudi z malenkost krajšim časom. No, saj jutri grem spet gor, pa poskusim še jutri, z krajšim časom. Upam da bo še toliko vode :) ND filtra pa nimam...

V Photoshopu pa sploh nisem opazil, da je prežgana. Sem premalo pozoren. No, sedaj bom pazil.
Hvala za odgovor ;)

#12 Nejc

Nejc

    Gospod s kravato

  • Moderators
  • 1 058 objav
  • Spol:Moški
  • Kraj:Krško

Objavljeno 01 maj 2010 - 07:56

matejm1994, zaslonko vedno zapri do konca (F32 ali kolikor je mogoče) in potem boš lahko imel dalši čas... razen če si to že delal, potem pa ni druge kot ta čas malce skrajšat, ali pa filter kot je rekel mprox. Drugače pa je všečna slika, škoda res da si jo prežgal...

kaj bi všačis dali da bi imeli prenosnik s seboj in lahko takoj pogledali če je res uredu al ne... na zaslončku fotoaparata se ne vidi vedno napak, zoomiranje pa ti skoraj preveč časa vzame :)

#13 matejm1994

matejm1994

    Mojster

  • Members
  • 1 962 objav
  • Spol:Moški

Objavljeno 02 maj 2010 - 13:54

Hvala vsem. Grem danes še enkrat slikat, s stojalom, ki mi ga en posodi, pa bom videl še kaj bo ratalo. Gotovo objavim, če bo kaj lepega. :)

#14 Boštjan

Boštjan

    nOObie

  • Members
  • 7 objav

Objavljeno 11 maj 2010 - 08:14

Najprej hvala vsem, ki ste dali komentar na mojo sliko.

No, sedaj pa je prišla nova slika.
Fotoaparat: Sony Alpha 550
Stojalo: Velbon Sherpa PRO CF 635 + glava Velbon QHD-61. Sem ga par dni nazaj dobil, danes pa prvič preizkusil, super je. :) :)

Objavljena slika




"matejm1994" a bi zaupal nastavitve fotoapara? Kr je efekt svetovn.

Hvala!

#15 matejm1994

matejm1994

    Mojster

  • Members
  • 1 962 objav
  • Spol:Moški

Objavljeno 11 maj 2010 - 14:07

Najprej hvala obema za pohvalo...
Zaslonka: f/25
Čas: 0.6 sekunde
ISO: 200
Izravnava: +0.7 (joj, kako se že reče, pač tam, kjer imaš ali bo slika svetlejša ali temnejša)
Slikano na "A" način. Aja, pa še malo je v PS. obdelana. Popravljene barve pa to.

No, da pa ne bo tako OFF, še ena slika Gljuna, vendar ta se mi zdi, da sni tako vredu ratala.
Objavljena slika

#16 Satja

Satja

    nOObie

  • Members
  • 3 objav

Objavljeno 23 maj 2011 - 15:19

Kaj pomeni na fotoaparatu oznaka P in S, A, M ?

Hvala.

#17 snajper_SLO

snajper_SLO

    Poročevalec

  • Members
  • 732 objav

Objavljeno 23 maj 2011 - 15:40

P = Program Mode (Programski način), vse nastavi sam fotoaparat vendar še ti vedno omogoča spreminjanje le-teh. (nastavi S in A ter ISO) toraj vse nastavitve prepuščaš fotoaparatu.
S ali Tv = Shutter priority (Prioriteta zaklopa), omogoča ti spreminjanje časa zaklopa (odvisno od fotoaparata od 1/8000 do 30s ali več (Bulb)) ostale nastavitve nastavi fotoaparat sam (ISO, A)
A ali Av = Aperture priority (Prioriteta zaslonke), omogoča ti spreminjanje števila zaslonke (vrednost f, primer: f/2.8). Ostale nastavitve nastavi fotoaparat sam (ISO, S)
M ali Manual (Ročen način), omogoča ti spreminjanje obeh vrednosti S in A ter ISO, toraj moraš za vse nastavitve poskrbeti sam.

Če bo kdo še kaj več opisal ...

#18 xfirestorm

xfirestorm

    /dev/null

  • Moderators
  • 3 783 objav
  • Spol:Moški
  • Kraj:Murska Sobota
  • Interesi:Airsoft

Objavljeno 24 maj 2011 - 07:44

Mislim da si vse lepo sam že opisal. :detective:
Le za ISO bi te malo popravil, da ga lahko nastavljaš v vseh štirih nastavitvah sam, ali pa ga nastaviš na AUTO. Vsaj tako je na Nikonu.

#19 Satja

Satja

    nOObie

  • Members
  • 3 objav

Objavljeno 24 maj 2011 - 19:06

no, zdaj se pa lahko koncno naprej ucim. Hvala za odg.! :detective:

#20 AuStek

AuStek

    nOObie

  • Members
  • 1 objav

Objavljeno 14 december 2011 - 17:53

Mene pa samo zanima zakaj so vse moje slike (Nikon D3100) tako temne če ni temna je zameglena uglavnem ja vedno je nekaj ... naj si kupim stojalo ?



Dodaj odgovor



  


0 član(ov) bere to temo

0 članov, 0 gostov, 0 anonimnih uporabnikov