Kako popolnoma izbrisati digitalno sled

Želja po zasebnosti je lahko zelo močna – pri nekaterih celo do te mere, da z interneta popolnoma izginejo. Ko se to zgodi, lahko tudi bližnji ugotovijo, da spletni sledovi nekoga preprosto prenehajo obstajati. Sodobno okolje, v katerem je mogoče poiskati skoraj vsakogar, postavlja izginotje kot skoraj nemogočo nalogo. Že z nekaj osnovnimi identifikacijskimi podatki je namreč mogoče najti naslov, telefonsko številko, družinske člane in druge osebne podatke. To je resničnost, ki je vsaj zaskrbljujoča, marsikdaj pa tudi nevarna.

K temu prispevajo številni drugi viri osebnih podatkov – fotografije na spletnih straneh podjetij nekdanjih delodajalcev, slike razredov s šol izpred desetletij ali posnetki z družinskih srečanj, ki jih objavi daljni sorodnik. Odstranjevanje teh podatkov pogosto zahteva neprijetne pogovore in vztrajnost.

Ko podatki enkrat pristanejo na internetu, jih je skoraj nemogoče popolnoma izbrisati.

Izbris osebnih podatkov z iskalnikov in posredniških spletnih mest

Najosnovnejši način pregleda lastne izpostavljenosti je iskanje imena v Googlu, skupaj z izrazi, kot sta »naslov« ali »telefonska številka«. Rezultati pogosto razkrijejo spletna mesta, ki javno objavljajo osebne podatke. Google sicer omogoča odstranitev posameznih rezultatov iskanja, a ti podatki na izvornih straneh ostajajo.

Velik del podatkov se znajde pri posrednikih podatkov – podjetjih, ki zbirajo informacije o posameznikih in jih nato prodajajo naprej. Odstranjevanje podatkov pri teh podjetjih je možno, vendar je treba postopek ponoviti pri vsakem posebej. Obstajajo tudi plačljive storitve, kot je DeleteMe, ki avtomatizirajo pošiljanje zahtevkov za izbris podatkov.

Ob pregledu takšnih strani se pogosto pokažejo zastareli ali napačni podatki: stari e-poštni naslovi, nekdanji in sedanji naslovi, napačne starosti ali napačne povezave s sorodniki. V svetu posrednikov podatkov so ljudje pogosto zamenljivi, podatki pa se prepletajo ali napačno pripisujejo različnim osebam.

Uporaba več storitev za izbris podatkov lahko odstrani velik del vsebine, vendar ne vsega. Nekateri posredniki podatkov podatkov nikoli ne izbrišejo, drugi pa jih čez čas znova pridobijo in prodajajo naprej.

Načrt za izbris digitalne sledi

Medtem ko storitve za izbris podatkov obdelujejo informacije na posredniških straneh, je naslednji korak posvetiti pozornost spletnim računom, ustvarjenim v preteklosti. Sem sodijo Facebook, Instagram in številne druge platforme, na katere se uporabnik morda komajda še spomni.

Popoln izbris računov je najučinkovitejša rešitev, vendar obstaja tudi možnost, da se računi ohranijo, a se iz njih odstrani prepoznavna vsebina in osebni podatki. Ta pristop lahko oteži raznim zlorabam, kjer bi se nekdo poskušal izdajati za prvotnega lastnika računov.

Ena od metod je ustvarjanje t. i. sintetičnih podatkov – namišljenih imen, uporabniških imen, fotografij ali profilnih slik. Uporaba istih osebnih podatkov na različnih spletnih mestih omogoča enostavno povezovanje med računi, zato je uporaba unikatnih, naključno ustvarjenih identitet bolj varna.

Strokovnjaki priporočajo tudi uporabo maskiranih e-poštnih naslovov. Apple Hide My Email in Firefox Relay ustvarjata unikatne naslove, ki posredujejo sporočila na pravi račun, hkrati pa otežijo sledenje. Tudi Gmail omogoča variacije z znakom »+«, vendar so maskirani naslovi preglednejši in varnejši za upravljanje.

Pri vsakem računu je smiselno odstraniti osebno vsebino – fotografije, komentarje, objave. Gre tako za zmanjševanje izpostavljenosti kot tudi za brisanje spletnih sledi preteklih let.

Uporaba upravitelja gesel lahko razkrije, koliko računov je bilo ustvarjenih skozi leta. Pogosto jih je več sto. Pri prednostnih računih za izbris ali čiščenje je koristno uporabiti storitve, kot je Have I Been Pwned, ki pokaže, ali so bili podatki vključeni v pretekle vdore.

Soočenje s starimi računi

Številne platforme omogočajo preprost izbris. Druge, kot so Patreon, Kickstarter ali Gravatar, lahko hitro izginejo s seznama aktivnih računov. Nekatere pa se izkažejo za presenetljivo trdovratne.

Primer je Flickr, ki lahko zahteva potrjevanje identitete s pošiljanjem izvirnih različic naloženih fotografij. LiveJournal lahko ob razkritju starih zapisov preseneti z obsegom vsebine, ki je bila pozabljena, izvoz pa poteka v obliki preglednic in zahteva ročno brisanje objav – včasih ure dela.

Samodejno brisanje na družbenih omrežjih

Čiščenje računov na družbenih omrežjih je lahko izjemno zamudno. Twitter (X) je primer platforme, kjer se število objav lahko povzpne v deset- ali stotisoče. Ker ročno brisanje traja neskončno, obstajajo orodja, kot je Cyd (Claw Back Your Data), ki omogočajo samodejno brisanje tvitov, retvitov, všečkov in sporočil. Proces poteka lokalno na napravi brez nalaganja osebnih podatkov v oblak.

Brisanje objav lahko sproži nostalgične odzive, saj se slike, objave in življenjski trenutki izginjajo drug za drugim. Kljub temu je za mnoge to ključen korak v postopku zmanjševanja spletne prisotnosti.