Kvantno shranjevanje za 1000-krat večjo gostoto podatkov

Beseda “kvantno” je dobila svoj pravi pomen v zadnjih letih 20. stoletja. Danes lahko praktično že vsak dan slišimo kakšno novost na tem področju. Ko začnemo govoriti o “kvantnem” na področju računalništva, se približamo resnično dramatičnim spremembam, ki bodo krojile obdobje, ki prihaja.

Kvantno računalništvo je tehnologija, ki bazira na principih kvantne teorije, ki razlaga naravo energije na ravni atomov. Kvantni računalniki danes vsebujejo na ducate kubitov (kvantnih bitov). Vsak kubit obstaja v superpoziciji ničel in enic (na primer kubit ima “ne-ničelno” število možnosti, da bo ničla ali enica) dokler ni merjen. Razvoj kubitov ima implikacije za obravnavo masovnih podatkov in doseganje do zdaj nedosegljivih ravni računalniške učinkovitosti, ki ima ogromen potencial za kvantno računalništvo.

Inženirji čikaške fakultete za molekularni inženiring (Pritzker School of Molecular Engineering and Argonne National Laboratory) pa so dokazali, da lahko kvantno računalništvo uporabljamo tudi za namene shranjevanja podatkov. Za ta namen so bili uporabljeni kristali magnezijevega oksida z redkimi elementi, podatki pa se shranjujejo s pomočjo fotonov različnih valovnih dolžin. Rezultat vsega tega pa so pomnilniški mediji, na katere bi lahko v prihodnje shranili do kar 1000-krat več podatkov, kot jih lahko danes.

Čeprav shranjevanje podatkov s kvatnim računalniškim obeta veliko, bo nanj treba še nekoliko počakati. Zdajšnja tehnologija namreč še ni nared za tovrstni način shranjevanja podatkov. Še posebej, če upoštevamo dejstvo, da je za shranjevanje podatkov treba imeti prostor ohlajen na skoraj absolutno ničlo.