10 bizarnih pomnilniških medijev

Se še spomnite disket? Kaj pa magnetnih kaset? Čeprav se zdi, da je to že zgodovina, so bili ti pomnilniški mediji še v množični uporabi v zadnjih 20 letih. Za vsak uspešno razvit pomnilniški standard, je še ducat takšnih, kateri niso nikoli bili v množični uporabi – namenjeni propadu. Enako velja za pomnilniške medije.

Vsaj nekateri se še spomnijo 5,25 in 3,25 inčne floppije, CD-ROM diske in morda tudi ZIP diskete. Vendar je tukaj še veliko ostalih. Se še morda spomnite 2-inčne floppije, trde diske v velikosti hrčka in IBM-ovega računalnika, kateri je uporabljal programsko opremo iz kartuše za tiskalnik?

Tudi, če se še delno spomnite teh, se boste zagotovo čudili še nekaterim pomnilniškim medijem predstavljenim v nadaljevanju.

1. 2-inčni floppy disk

Sprva narejen za začetniške videokamere. Za računalnike, je ugledal luč sveta le Fujijev LT-1 leta 1989. Vsak disk je imel spomina za 720 kilobajtov in je bil dovolj majhen, da ga je lahko pojedel že pes.

2. Hitachijev mikro hrček

Hitachi je za svojo reklamo dejansko uporabil fotografijo hrčka in svojega kompaktnega trdega diska imenovanega Microdrive. Javnosti je bil predstavljen leta 1992 v sodelovanju s podjetjem IBM. Sprva je imel pomnilnik v velikosti 170 MB, nato pa se je ta razširil na bolj “standardnega” z velikostjo 1 GB.

3. Canonova optična kartica

Ta je bila zmožna shraniti do 2 megabajta podatkov na optičnem zapisu, kateri je bil lahko zapisan samo enkrat in nikoli več, podobno kot CD-R, vendar brez vrtenja diska. Kartica je videla tudi preikušanja kot identifikacijska kartica v začetku 90-tih, vendar je kar hitro poniknila v pozabo.

4. 3-inčni kompaktni floppy

Ta je bil razvit leta 1983, kot konkurenca Sonyjevemu 3,5 inčnemu floppyju. Imel je pomnilnik v velikost 140 kilobajtov na posamezni strani.

5. Sharpov Bubble pomnilnik

Prej podoben kartuši za tiskalnik kot pomnilniku. Vsak je imel zmožnost shranjevati okrog 128 kilobajtov podatkov.

6. Applova Twiggy disketa

Prvi Apple Lista (1983) je bil razposlan z integriranim 5,25-inčnim trdim diskom. Imel je format imenovan “Fileware” oziroma je bil razvit pod skrivnim imenom “Twiggy”. Ta pomnilnik je imel prostora za do 871 kilobajtov podatkov. Apple je kmalu razvil boljši standard, disk z 400 kilobajti, v sodelovanju s podjetjem Sony. Ta disk je bil tudi uporabljen v prvih Applovih računalnikih.

7. Magneto optični disk

Magneto optični disk je bilo mogoče brati s pomočjo laserja, tako kot CD-ROMe. Vendar za razliko od CDjev, je bilo možno na ta disk vedno znova zapisati nove podatke. Prvo množično uporabo je zagledal pri NeXT računalnikih v letu 1988.

8. IBMova kartuša

Ta disk, kot kartuša, prej spominja na kakšno video igrico iz prejnjega stoletja, vendar so jih uporabljali že prvi računalniki v začetku leta 1984. Čeprav je bil medij hiter za uporabo, je hitro izpadel iz uporabe, zaradi majhne kapacitete in velikih proizvodnih stroškov.

9. Floptical disketa

Razvita v letu 1992. Imela je zmožnost shrraniti do 21 megabajtov podatkov, na svoji 3,5-ični magnetni površini.

10. Sinclair ZX Microdrive

V letu 1983 razvit pomnilniški medij je bil posebej popularen v ZX Spectrum računalnikih za domačo rabo. Zaradi svoje velikost, je imel zmožnost pomnjenja le pičlih 85 kilobajtov. Za razliko od predhodnikov je zaradi svoje kompaktnosti hitreje shranjeval podatke.