10 najbolj grozljivih videoiger vseh časov

Od temnih, zatohlih hodnikov brez konca in kraja do brutalnih pošasti. In še bi lahko naštevali grozljive pridevnike, ki opisujejo 10 najbolj grozljivih videoiger vseh časov. Ne glede na to, ali ste katero od teh iger tudi sami kdaj igrali, definitivno boste že ob samih opisih obnemeli. Seveda bomo zelo veseli tudi vaših predlogov v komentarjih, če mislite, da bi se še kakšna igra z lahkoto uvrstila na tale grozljivi seznam.

10. Condemned Criminal Origins

Kot prvoosebni igralec ste postavljeni v vlogo lika, ki v temačnem Londonu išče serijskega morilca, ob tem pa naleti na nemalo strašljivih nepridipravov, ki se pojavljajo iz vseh kotov. Videoigra je sicer nastala leta 2002, vendar ni zato nič manj grozljiva. Vse borbe “1-na-1” so direktno v obraz igralca, kar daje še večji občutek pristnosti.

9. Alien Isolation

Razvijalec GearBox je pred časom ustvaril ne ravno presežek igre Aliens: Colonial Marines. Kritiki in igralci so bili zelo razočarani, saj je igra izpustila bistvo nezemljanov: strašljivost in učinek groze. Leto pozneje je na sceno stopila nova igra Alien Isolation, ki je takoj navdušila. Ustvarjalci so doumeli, da je prava groza občutek nemoči, ko gledamo v oči vesoljskih pošasti. Lik, ki ga igramo, Amanda, skuša ugotoviti, kaj se je zgodilo z njeno mamo, ob tem pa je omejena z orožjem in časom, ko jo lovijo nepredstavljive pošasti.

8. The Evil Within

Cela stoletja je umobolnica sredi Londona veljala kot neke vrste testni laboratorij za resnične teste na živih ljudeh. V igri se pojavimo kot eksotičen lik Sebastian, znani detektiv, ki ga pošljejo, da razišče grozljive umore, ki se dogajajo v instituciji. Hitro obžaluje, da je sprejel ta izziv, in z majhno pištolo in nekaj ostale opreme spozna, da se je podal v pravi pekel. Sama igra mogoče niti ni tako strašljiva kot ostale na seznamu, vendar je celotna uporabniška oziroma igralniška izkušnja tako realistična, da nas za trenutek zabolijo kosti, ko slišimo zvok žage, ki lomi lobanje ipd.

7. Outlast

Verjetno se vsi strinjamo, da je nekaj najhujšega, ko ostanemo brez baterije na telefonu, kajne? Zdaj pa si predstvljate, da ostanete brez baterije sredi ničesar, obenem pa vas lovijo grozljivi stvori, ki vam skušajo odtrgati obraz. Kot lik preiskovalnega novinarja raziskujete prijave o strašljivih dogodkih, in to brez orožja, zgolj s kamero, ki pa ima nočni vid, brez katerega ne bi šlo.

6. Amnesia: The Dark Descent

Kot lahko opazimo, je vzorec vseh teh iger praktično enak: lik, ki sam tava po zapuščenih zgradbah ali mestih, kar se spreminja je le poklic tega protagonista. Daniel se zbudi v starem gradu, ne da bi vedel, kdo je. Skozi zgodbo spozna, kdo v resnici je, med drugim ugotovi, da se na smrt boji teme, in to v tovrstnih igrah zagoto ne more biti dobro, kajne? Kot da to še ni dovolj, ob vsem tem pridejo na Danielovo pot še pošasti, ki zadevo nekoliko zapletejo.

5. Dead Space

EA je oglaševal dotično videoigro oziroma njeno 2. izdajo tako, da je kazal posnetke odraslih žensk, ki se zgražajo nad videnim na ekranu, kjer se seveda predvaja igra Dead Space 2. Kljub temu pa se zgodba ni začela tukaj. Dead Space je bil igra, ki sicer spominja na klasično znanstvenofantastično streljačino, vendar polno trupel, za katera nikoli ne moremo biti čisto prepričani, da so dokončno mrtva.

4. Resident Evil 7

Po tem, ko je Resident Evil 6 zaplavala v modernejše vode, se je razvijalec Capcom odločil, da je čas, da se Resident Evil vrne k svojim koreninam. Igra ne potrebuje podrobnega opisa, saj spada med najbolj zloglasne videoigre zadnjega časa. Posebej velja omeniti izkušnjo igranja na konzoli PlayStation VR, kjer Resident Evil dobi prav poseben občutek. Hkrati pa velja opozoriti, da je VR igranje te igre primerno resnično samo za tiste z bolj jeklenimi živci in ne za ljudi, ki se utrašijo majhnega pajka, ki se sprehaja po njihovi kuhinji.

3. Eternal Darkness: Sanity’s Requiem

Amnesia: The Dark Descent je klasična novodobna “horror” videogra, ki nas nikakor ne pusti ravnodušnih. Ne glede na to je tukaj igra Eternal Darkness: Sanity’s Requiem, ki je ta isti občutek ob igranju nudila že nekaj let pred tem. Ko igramo, ne dobimo samo vrtoglavice, temveč se igra dejansko poigra z našim umom. Naš lik se spreminja, ko vstopimo v določene prostore, ali pa ga kar naenkrat raznese ali se prelevi v duha itd. Če pa to še ni dovolj, potem je tukaj še lažni “blue screen of death”. Igra kar sama spreminja glasnost itd. Si predstavljate, da vam igra sama izbriše vse shranjene ravni igranja? Ja, Eternal Darkness: Sanity’s Requiem to dejansko naredi.

2. PT

Videoigra, ki je nikoli ni bilo. Prvič so jo izdali pri Konamiju, ko naj bi bila demo “teaser” za Silent Hill. Gre za psihološko grozljivko, ki igralca pripelje tako daleč, da začne dvomiti v svoje čute. Pomembne so tudi podrobnosti, ki ob igranju poskrbijo, da nas resnično zaskrbi. Demo igro PT je Konami kar naenkrat odstranil iz PlayStation knjižnice in tako poskrbel, da ene najboljših grozljivih iger vseh časov ni več na voljo.

1. Silent Hill 2

Kaj je lahko še bolj strašno od grozljivih pošasti in na pol mrtvih zombijev, ki se skušajo dokopati do vašega mesa? V igri se pojavite kot James Sundland, ki je prejel pismo od svoje mrtve žene. Silent Hill 2 je manifestacija Jamesovih želja, potreb in življenjskih izkušenj, ki ga vodijo od vogala do vogala in od hodnika do hodnika. Verjetno si ne moremo niti predstvljati, kaj vse nas čaka za temi vogali in v teh hodnikih, če igro ne izkusimo na lastni koži.