15. SEMPL: Preživeli bodo le najboljši
V ospredju letošnje konference, ki je potekala pod sloganom »Vodi ali pusti umreti« (»Lead or Let Die«), so bili izpostavljeni medijski trendi, ki narekujejo gibanje potrošnikov in njihovih želja. S tem pa se določa tudi uspeh posamezne marketinške akcije.
Letošnji SEMPL je ponovno dokazal, da ne moremo več le slediti ustaljenim potem in rešitvam, saj te ne vodijo do želenih rezultatov v panogi, ki se v zadnjem desetletju sooča s številnimi izzivi.
Medijsko-komunikacijska panoga in vsi zaposleni v njej smo sedaj postavljeni pred izziv. Za preživetje se je namreč potrebno prilagoditi novonastali situaciji, trendom in težnjam okolja. Potrebno je preseči meje že znanega in se napotiti na pot v neznano. Torej drugače povedano, razmišljati moramo izven poznanih okvirjev in še naprej negovati lastno kreativnost.
Govorci na konferenci so se strinjali, da je edini način za preživetje v sklepanju partnerstev, saj ni več prostora za obdelovanje lastnih vrtičkov oziroma s takšnim početjem ne bomo prišli ravno daleč.
Da je na trgu prostora le za najboljše, so menili tudi govorci na uvodni okrogli mizi z naslovom »Medijski konklave – beli dim nad Balkanom«, ki so razpravljali o stanju v medijih. Pavel Stanchev, direktor medijske družbe Antenna Group Balkan in direktor Planet TV, je navedel dva ključna razloga za padec oglaševalskih prihodkov: »Prvi razlog je zagotovo v samem gospodarskem stanju – brez gospodarske rasti tudi oglaševalski trg ne more rasti. Drugi pa v padajočih cenah oglaševalskega prostora.« Tomislav Wruss, urednik hrvaškega časnika Jutarnji list, je ob tem navedel štiri strategije, ki so prispevale k preživetju njihove časopisne družbe: optimizacija obstoječih poslovnih modelov, alternativne možnosti prodaje (t. i. upselling), razširitev blagovne znamke in razvoj popolnoma novih izdelkov in storitev, ki nimajo neposredne povezave z osnovno dejavnostjo družbe (npr. finančne in zavarovalniške storitve).
Še ena tematika, ki so jo osvetlili na 15. SEMPLu, je vedenje potrošnikov. To se, v nasprotju s prevladujočim mišljenjem, ne spreminja, je prepričan Gerhard Fehr, direktor švicarske svetovalne družbe FehrAdvice. »Ko je Apple predstavil iPod, so vsi govorili, da spreminja vedenje potrošnika. To ni res, Apple le razume potrošnika in mu prilagaja svoje izdelke. Ljudje pač hočemo preproste, enostavne stvari. To nam je prirojeno,« je povedal Fehr.
Kivilcim Kayabali, turška partnerica ameriške nevromarketinške agencije SalesBrain, je povedala, da se nakupne odločitve sprejemajo v naših starih možganih, t. i. plazilskih možganih, ki se odzivajo na čustva. »Čustva imajo pozitiven vpliv tudi na shranjevanje informacij, kar pomeni, da si bo prejemnik, ki bo čustveno vpleten, informacijo lažje zapomnil,« pravi turška strokovnjakinja za nevromarketing.
Govorci na okrogli mizi Glej, kdo se zdaj oglaša!, ki jo je vodila Ladeja Godina Košir, direktorica družbe Giacomelli media, so se strinjali, da je v svetu, kjer je potrošnik preko družbenih omrežij (so)ustvarjalec zgodb in vsebin, vsebina še vedno kraljica. »Še vedno je vse, kar hočemo gledati, brati in slišati, dobra zgodba,« je menil Branko Čakarmiš.
Prijavi napako v članku