6 tehnologij, ki bodo zaznamovale leto 2020

To so tehnologije, ki sicer že danes igrajo zelo pomembno vlogo v našem življenju, v letu 2020 pa bo njihov vpliv še precej večji, saj se nam obetajo nove inovacije. Pa pobližje spoznajmo 6 tehnologij, ki bodo v letu 2020 krojile prihodnost sveta.

Intuitivni “človeški” pogovorni asistenti

Glasovni asistenti bodo v prihodnosti postali še bolj “človeški” kot danes. Razumeli bodo med drugim tudi sarkazem, šale in ostale zelo specifične pogovorne ukaze. Kitajski tehnološki konglomerat Baidu je lani dokazal, da lahko prepričljivo klonira človeški glas na podlagi 3,7-sekundnega posnetka. Leta 2017 je za isto nalogo potreboval 30-minutni posnetek. Tudi Google je v prvih vrstah. Njihov sistem BERT lahko enako smiselno kot človek vstavi besedo, ki manjka v stavku.

Po zadnjih podatkih naj bi v letu 2020 kar 30 odstotkov spletnih iskanj vključevalo govor, govorni asistenti pa bodo sposobni delati zapisnike sestankov ali opravljati klice v našem imenu. Googlov Duplex, nadgradnja Googlovega Asistenta, lahko že pokliče v restavracijo in se dogovori za rezervacijo. Alibabin AliME je medtem sposoben organizirati dostavo paketa in se celo pogajati za ceno izdelkov.

Statistika Amazonove prodaje na minule nakupovalne praznike kaže, kako pomembno vlogo bodo dotične naprave igrale v prihodnosti. Zgolj v ZDA imajo Amazonov Echo, Googlov Home ali Applov Home Pad skoraj 80 milijonov uporabnikov, kar je po podatkih Statiste 50 odstotkov več kot lani. Leta 2022 bi naj bilo z govorom opravljenih za 40 milijard dolarjev nakupov (lani jih je bilo za dve milijardi), so izračunali raziskovalci podjetja OC & C Strategy Consultants.

Industrija prepoznavanja glasu bo leta 2025 vredna okoli 30 milijard evrov, kar pomeni, da bo v prihodnjih petih letih rasla v povprečju za 18 odstotkov, kažejo podatki podjetja Grand View Research.

Posebna metoda strojnega učenja, spodbujevano učenje

Povedano čisto po domače gre za algoritme, ki sistemom omogočajo učenje brez predhodnega učenja. Britansko podjetje Wyve trdi, da se na tak način lahko njihov avtomobil nauči samostojne vožnje v 20 minutah, roboti se tako učijo samostojne hoje, biotehnološko podjetje InSilico Medicine je v 46 dneh od molekularne zasnove do sinteze razvilo zdravilo, ki blaži posledice brazgotinjenja, vnetja organov itd.

Razlika med spodbujevanim in globokim učenjem je ta, da slednje prepoznava predhodne vzorce večjih količin podatkov, kar pomeni več podatkov, večja natančnost. Spodbujevano učenje pa pride prav predvsem takrat, ko nimamo ravno bogatih podatkov.

Leta 2017 je trg strojnega učenja bil težak 1,5 milijarde evrov, do leta 2024 pa naj bi dosegel 19 milijard evrov. Raziskovalci pri McKinseyju medtem pričakujejo, da bo industrija umetne inteligence (strojno učenje je eno izmed njenih področij) do leta 2022 podjetjem po vsem svetu pomagala posredno ali neposredno ustvariti za skoraj štiri tisoč milijard prihodkov.

Ne samovozeči avtomobili, temveč samovozeči tovornjaki

Šef Daimlerja Ola Kaellenius je pred dnevi napovedal, da bodo zmanjšali sredstva za razvoj “robotskih” taksijev. Izkazalo se je, da je razvoj samovozečih vozil precej večji izziv, kot je bilo sprva mišljeno. Daimler pa se bo zato osredotočil na področje, ki ima prav tako ogromen potencial, pa je do zdaj bilo nekako v senci – samovozeči tovornjaki.

Po pisanju Financ, bodo logisti bodo po zadnjih napovedih čez dobrih deset let s samovozečih tovornjaki privarčevali do polovice operativnih stroškov. Če samo naštejemo nekaj uspešnih testov: tovornjaki Scanie so leta 2016 prevozili pot med Švedsko in Nizozemsko; ameriški startup Embark s samovozečimi tovornjaki testno prevaža hladilnike med skladiščem v teksaškem El Pasu in distribucijskim centrom v kalifornijskem Palm Springsu; UPS v sodelovanju s podjetjem TUSimple prevaža tovor v Arizoni; Starsky Robotic iz San Francisca je prvič uspešno opravil 11-kilometrsko vožnjo na Floridi brez voznika v kabini (eden je bil sicer v pripravljenosti, da prevzame nadzor na daljavo).

Če se sprašujete, kdaj lahko dejansko pričakujemo prve komercialne samovozeče tovornjake, je odgovor čez približno 3 leta. Govorimo o vozilih kategorije 4 – računalnik lahko vozi sam v večini primerov, a mora vožnjo še vedno nadzirati voznik v kabini.

Komunikacijske tehnologija li-fi

Spet po domače, li-fi tehnologija za prenos podatkov uporablja svetlobo LED luči, ki so med seboj povezane z mikrokrmilniki. Torej, luči se zelo hitro (človeškemu očesu nevidno) ugašajo in prižigajo in s tem kreirajo ničle in enice. Svetlobo sprejemniki pretvorijo v digitalno obliko, ki je primerna za uporabo v računalnikih, telefonih in vseh ostalih napravah. Na testih lahko li-fi doseže do stokrat večje hitrosti v primerjavi z wi-fijem (do 224 gigabajtov na sekundo); v praksi so hitrosti seveda krepko nižje, a še vedno višje od gigabajta na sekundo.

Li-fi tehnologija, ki je do 100-krat hitrejša od Wi-Fi povezave, ne more skozi stene, kar pa ni nujno slabost. Je bolj stabilna in varna, poleg tega pa je cenejša. Raziskovalec Herald Haas z univerze v Edinburgu ocenjuje, da je cenejša za kar desetkrat.

Komercialna raba li-fi tehnologije je še v povojih, uporabljajo jo Airbus, Carrefour za komunikacijo s pametnimi telefoni obiskovalcev v trgovskih centrih, testira jo tudi ameriška vojska, Disney in še nekatera druga podjetja. Potencial li-fija je sicer precejšen; analitiki Global Market Insightsa ocenjujejo, da bo trg do leta 2023 vreden slabih 70 milijard evrov.

Tehnologija veriženja blokov še naprej raste

Kljub temu, da se je začetno navdušenje okrog “blockchain” tehnologije umirilo, podjetja še naprej razvijajo različne načine uporabe dotične tehnologije. Gartner napoveduje, da bo tehnologija za širšo poslovno javnost uporabna šele čez slabih deset let. Najbolj pogosti načini uporabe so v obliki konzorcijev večih podjetij: B3i-skupina, ki združuje zavarovalniške velikane, kot so Allianz, Munich Re, Swiss Re in Tokio Marin je začela uporabljati blockchain rešitev, ki “opravlja zamudna opravila, povezana z obnavljanjem zavarovalniških pogodb.”

Gartner izpostavlja še en zanimivi način rabe “blockchain” tehnologije, in sicer naj bi do leta 2023 tehnologija preverjala 30 odstotkov vseh novic in povezanih stikov ter videov. Med drugim o tem razmišlja New York Times, ki bi tako naredil pomemben korak k zajezitvi problemov z lažnimi novicami.

S ciljanim zdravljenjem do natančnejših diagnoz

Ciljano zdravljenje (“precision medicine”) bo zdravnikom v prihodnosti omogočilo uporabo orodij, s katerimi bodo analizirali ogromne količine podatkov ter v kombinaciji z genskim zapisom posameznika predpisalo natančno terapijo. Strokovnjaki trenutno največ časa namenjajo rešitvam ciljanega zdravljenja rakavih obolenj. Trg ciljanega zdravljenja je bil lani vreden okoli 48 milijard dolarjev, do leta 2024 pa naj bi zrasel na več kot 80 milijard dolarjev.