Evropa korak bližje brezgotovinski družbi prihodnosti

EMPSA bo imela sedež v Zurichu, združenju pa bo predsedoval Søren Mose, sicer predsednik podjetja TWINT.

Smo v fazi tranzicije

Po podatkih Allied Market Research, bo globalni trg mobilnih plačilnih transakcij do leta 2023 vreden več kot 3 bilijone evrov. Med letoma 2017 in 2023 bo tako prišlo do 33,8-odstotne rasti trga. Mobilno plačevanje ni samo prihodnost, temveč je po mnogih državah sveta že sedanjost, kajti fizični denar kot plačilno sredstvo močno upada. Na drugi strani so še vedno tu države, ki so pri prehodu na brezgotovinsko poslovanje precej počasne. Verjetno nam ni potrebno posebej poudarjati, da se nahajamo v fazi tranzicije, kar pa pomeni, da je potrebno izbrati pravi trenutek za vpeljavo mobilnega plačevanja v poslovanje.

EMPSA bo med drugim imela pomembno vlogo pri usklajevanju medsebojnega delovanja mobilnih plačilnih sistemov med državami. V združenju se trenutno nahaja 7 držav, ki imajo preko 25 milijonov registriranih uporabnikov, 1 milijon plačilnih mest, poleg tega pa je približno 350 bank, ki podpirajo sistem.

Vodilni sta Danska in Švedska

Evropa je dom nekaterih najbolj naprednih brezgotovinskih družb na svetu in zato se ponudniki tovrstnih storitev vedno znova ponavljajo z novimi rešitvami, hkrati pa na trg občasno vstopi kakšen nov igralec. Po pričakovanjih se sprejemanje tehnologije plačevanja močno razlikuje od države do države, še vedno pa obstajajo nekatere, ki jim lahko brez slabe vesti nadenemo naziv vodilnih in gonilnih sil na tem področju. Po podatkih raziskovalcev podjetja Visa Europe, so milenijci tisti, ki vodijo revolucijo mobilnega plačevanja, saj jih kar 92 % meni, da bodo začeli (če še niso) z uporabo tehnologije do leta 2020. Najbolj napredni državi na področju mobilnega plačevanja sta Danska in Švedska. S pametnimi telefoni prebivalci opravljajo nakupe na POS lokacijah v trgovinah in plačujejo tudi ostale storitve.

Mobilniki prevzemajo pobudo

Visa Europe ugotavlja, da kar 77 % Evropejcev že uporablja mobilno bančništvo oziroma mobilno plačevanje. Skoraj dve tretjini jih uporablja bančne aplikacije za spremljanje stanja na računih ali dostopanje do drugih storitev. Zgolj za primerjavo naj povemo, da je leta 2015 mobilno banko uporabljalo le 29 % vprašanih, samo 7 % pa jih je uporabljalo aplikacije za upravljanje s financami.

Ista raziskava je pokazala, da je leta 2017 kar 68 % evropskih potrošnikov uporabljalo mobilno denarnico. Plačilni gigant poroča, da se Evropejci počutijo zelo dobro, ko nakupujejo s pomočjo mobilnih naprav in se tako odmikajo od računalnikov in prenosnikov. Skoraj polovico vključenih v raziskavo (48 %) uporablja mobilne naprave za nakupovanje. Skoraj enak odstotek (45 %) uporablja aplikacije za pošiljanje denarja svojim prijateljem in družini. Večinoma za to uporabljajo pametni telefon, nekateri pa tudi tablice.

Torej, pametni telefon se je v številnih državah po Evropi vzpostavil kot sredstvo plačevanja. Ti, v splošnem med seboj kompatibilni sistemi, so se odločili za korak naprej in tako ustanovili European Mobile Payment Systems Association (EMPSA).

Poleg TWINT-a v združenju EMPSA najdemo še nacionalne plačilne sisteme iz Belgije (Bancontact Payconiq Company), Nemčije/Avstrije (Bluecode), Finske/Danske (MobilePay), Portugalske (SIBS/MB WAY), Švedske (Swish) in Norveške (VIPPS). Prvi cilj na srednji rok je, da bi združenje vsem svojim uporabnikom omogočilo uporabo posameznih (sicer nacionalnih sistemov) v vseh državah, ki so vključene v združenje. EMPSA je že formirala delovno skupino, ki bo najprej pregledala tehnične omejitve v povezavi z medsebojno kompatibilnostjo sistemov.

»Z mednarodno organizacijo in sodelovanjem med državami, uporabnikom želimo ponuditi možnost, da sisteme uporabljajo mednarodno«, je dodal Søren Mose, predsednik združenja EMPSA. Glavni izvršni direktor TWINT-a, Markus Kilb, je prav tako zadovoljno povedal: »Zelo sem vesel, da bo lahko TWINT odigral vodilno vlogo v združenju kot ustanovni član. Prepričan sem, da bo združenje pomagalo pri promociji mednarodne rabe mobilnih plačilnih sistemov na srednji rok ter vzpostavilo Evropsko alternativo ostalim sredstvom plačevanja«.