“Gaming” v oblaku: Google Stadia in Microsoft xCloud ter vse, kar morate vedeti o novem načinu igranja iger (2. del)

V prvem delu članka smo naredili kratek pregled prihajajočega načina igranja iger v oblaku, hkrati pa smo podrobneje predstavili dve izmed najbolj znanih storitev, ki bosta po zadnjih napovedih izšle še letos oz. naslednje leto. V drugem delu članka nadaljujemo z najbolj pogosto zastavljenimi vprašanji o “gamingu v oblaku”, ki vam bodo pomagala pri odločitvi, ali preizkusiti storitev, katero izbrati in kakšni so principi delovanja. Pa začnimo z najbolj osnovnimi vprašanji.

Ali bo storitev delovala na principu televizijskih naročnin, kjer se bom za dostop do iger moral naročiti na storitve xCloud, Stadia, PS Now itd.?

Na žalost ja. Ustvarjalci iger in založniki bodo izbirali, kam bodo postavljali svoje igre in obstaja možnost, da bodo določene igre na voljo zgolj na določenih platformah. Recimo Sonyjeve igre so v večini rezervirane za konzolo PlayStation 4, prav tako pa Microsftove »first-party« igre, ki so omejene na Xbox ali računalnike. Podobno situacijo in konkurenco pričakujemo na področju pretočnosti iger, kar pomeni, da bomo primorani vzeti več različnih naročnin, če bomo želeli odigrati več iger.

Prve zametke situacije v prihodnosti lahko opažamo že danes, in sicer Ubisoft in EA Origin Access za PC in EA Access za konzole. Oba dva akterja zelo strateško izdajata nove igre, seveda vsak na svojo platformo. Čas bo pokazal, katera od storitev bo prevzela primat na trgu, čeprav se je potrebno zavedati, da popularnost iger ni garancija za uspeh: enako kot recimo Netflix ne ponuja vseh TV serij in filmov, ne bosta vseh iger ponujala tudi Stadia in xCloud.

Kaj pa Apple? Se ne ukvarja z »game streamingom«?

Apple že razvija svojo lastno naročniško storitev za naprave Mac in iPhone, vendar v bližnji prihodnosti te igre še ne bodo na voljo. Applova naročniška storitev je precej podobna Microsoftovi obstoječi Xbox Game Pass naročnini, bo pa imela nekaj ekskluzivnih iger, ki bodo na voljo zgolj za Applove naprave.

OK, ampak zakaj bi jaz plačal za konzolo v podatkovnem centru in ne preprosto kupil klasično konzolo?

Še vedno obstaja kar nekaj prednosti klasičnih konzol, na drugi strani pa obstaja prav tako veliko koristi pretočnih storitev. Eden glavnih dejavnikov, ki bo vplival na našo izbiro je, kakšne igre si želimo in kje jih želimo igrati. Če igre v večini še vedno igramo na televiziji v udobju domačega kavča, potem bo klasična konzola še kar prava izbira. Če pa si želimo nadaljevati igranje recimo na počitnicah, na telefonu, potem bosta storitvi xCloud in Stadia verjetno boljša opcija. Tukaj je nekaj prednosti izbire pretočnih storitev:

• Igranje na vseh različnih platformah — telefoni, konzole, računalnik itd.. Tudi nek starejši model računalnika prenese zahtevne igre,
• zmogljivost pravega »gaming« računalnika, brez da bi ga bilo potrebno kupiti, ali prenašati naokrog,
• brez čakanja na posodobitev ali prenos iger – ali pa vsaj izjemne hitrosti prenašanja,
• preizkus igre v samem brskalniku – še posebej veliko obljublja na tem področju Stadia,
• manj možnosti za goljufanje med igranjem iger,
• krajši časa nalaganj med igro, ki pa so odvisni predvsem od ponudnika storitev v oblaku oz. natančneje od njihovih serverjev – nekateri bodo ponujali izjemne hitrosti nekaj sekundnih nalaganj,
• takoj, ko podjetje, ki je ponudnik storitev v oblaku, posodobi svoje serverje, tudi igralci oz. uporabniki dobimo več moči,
• če se kdorkoli odloči za to, da naredi igro posebej prilagojeno za oblak, bi lahko ta bila precej bolj zmogljiva kot vse ostale igre, ki so namenjene zgolj za računalnik ali posamezno konzolo.

Kje pa se lahko zalomi?

Tako kot povsod drugje, so tudi pri pretočnih vsebinah v oblakih določene slabosti. Dve največji sta zagotovo to, kako bo tehnologija delovala na manj zmogljivih internetnih infrastrukturah, prav tako pa je pomembno vprašanje, kdo bo plačal za te brutalno požrešne in drage serverje.

Trenutno je jasno samo to, da bo nekdo moral plačati za čas, ki ga bomo preživeli ob igranju iger na oddaljenih serverjih in to bomo mi, igralci oz. uporabniki storitev. Podjetja, ki razvijajo “cloud gaming” platforme, so že eksperimentirala s “full-price” nakupi iger, naročniškimi razmerji in časovno omejenimi demo ponudbami – v bistvu neke vrste oglas za igro, ki je sama igra. Kljub vsem poizkusom za zdaj še nikomur ni uspelo najti poceni variante.

Poleg vsega naštetega bomo za igranje iger v oblaku potrebovali kvalitetno internetno povezavo. Tukaj ne govorimo zgolj o hitrostih prenosa, temveč je velik problem tudi odzivnost omrežja. Po domače povedano, kako dolgo potrebuje server, da reagira na naš ukaz. Ob igranju “single player” iger se to niti toliko ne opazi, ko pa presedlamo na večigralski način, zna biti odzivnost med ukazi in reakcijo podatkovnih centrov precej slabša. Vse to bo v veliki meri odvisno od poti, ki jo signal mora opraviti od naprave do serverja, hkrati pa bo pomemben faktor sama fizična oddaljenost serverjev.

Ko je odzivnost slaba, igre v oblaku praktično ne moremo igrati – si predstavljate, da pride do motenj ravno sredi pomembne bitke? Tudi recimo v današnjih primerih najboljših naprav in najbolj odzivnih omrežij prihaja do takšnih in drugačnih motenj, ki igralce hitro spravijo iz tira in seveda ključno vplivajo na končni izid tekme, boja, ali karkoli že pač počnemo v igri.

Poleg tega obstaja še nekaj drugih skrbi:

• Prav tako kot je bilo, ko smo začeli uporabljati Netflix, zdaj ne bomo imeli iger v lasti – to pa pomeni, da jih nič ne drži pred tem, da bi enostavno izginile,
• tudi, če gledamo v 4K resoluciji, ne dobimo dejanske 4K kvalitete – ko ponudnik storitve stisne dotične fotografije, k temu doda včasih malce moteče dodatke, ki lahko popačijo recimo videz neba, ali pa povzroči omejeno videnje oddaljenih objektov,
• igranje iger v oblaku lahko porabi veliko količino podatkov – lahko tudi več kot gledanje povprečne serije na Netflixu – kajti vsebino “pretakamo” s hitrostjo 60 okvirjev na sekundo in ne 24 ali 30 kot je značilno za film.

Google in Microsoft nista sicer še razkrila, kako točno se bosta soočila z zgoraj izpostavljenimi izzivi, bi pa naj v obeh primerih kontrolerji bili povezani direktno na Wi-Fi povezavo, s čimer bi naj prišlo do zmanjšanja težav z odzivnostjo.

Bom lahko igral igre v oblaku na svoji slabši internetni povezavi?

Google pravi, da je najnižja zahtevana hitrost interneta za igranje iger na Stadii v 4K tehnologiji pri 60fps 30Mbps. Igre, ki bodo v resoluciji 1080p bodo potrebovale hitrost 20Mbps — še enkrat, pomembnejši faktor je tukaj pot, ki jo mora narediti signale od kontrolerja oz naprave, do oddaljenega serverja. Ravno zato sta Google in Microsoft tukaj v precejšnji prednosti pred ostalimi akterji na trgu — oba že imata internetno infrastrukturo, s katero, bo pot signala od naprav do serverjev krajša.

Podjetja seveda veliko upanja polagajo na prihajajočo se tehnologijo 5G, ki bo po vseh napovedih prinesla še ne videne hitrosti interneta. Kako hitro bo potekala integracija dotične 5G tehnologijo v “gaming v oblaku”, bo odvisno od posameznih podjetij, igralci pa že takoj opozarjajo, da bo velik problem recimo tudi igranje iger na javnih Wi-Fi omrežjih, kjer smo pa že danes odvisno od vseh ostalih uporabnikov, ki so povezani. Če se recimo nekdo poveže na omrežje in začne s prenašanjem filma, vsi ostali čutimo “gnečo” na omrežju.

Bodo vse te storitve na vseh mojih napravah?

Google Stadia bo na začetku kompatibilna zgolj z televizijskimi sprejemnik s tehnologijo Google Chromecast Ultra. Kar se tiče telefonov bosta kompatibilna modela Pixel 3 in 3a, seveda pa Google že počasi razvija dodatne kompatibilnost. Kar se tiče podpore za iPhone naprave, za zdaj ni znano, kdaj (če kdaj) bo na voljo. Poleg naštetega bomo lahko za dostop do Stadie uporabljali brskalnik Chrome na Mac, Windows računalnikih in Chromebook napravah.

Microsoft je za svojo storitev xCloud napovedal prve teste oktobra letos, pri podjetju pa napovedujejo, da bodo ljudje lahko testirali tehnologijo na telefonih in ne na televizijah ali Xbox konzolah. Microsoft podobno kot Google še ni razkril nobenih informacij, katere Android naprave bodo podpirale xCloud, ali kako bo z integracijo sistema iOS.

Zakaj prihajata dve novi konzoli, če Sony in Microsoft razvijata “streaming” storitve?

Zavedati se je potrebno, da so “game streaming” storitve še v zelo zgodnji fazi razvoja in še kar nekaj časa bo moralo preteči, preden bomo lahko govorili o popolnoma izoblikovanih storitvah. Tako Sony kot Microsoft se zavedata, da bodo milijoni uporabnikov po svetu kupili nove konzole, zgolj za to, ker si želijo novih razsežnosti uporabniške izkušnje, večje zmogljivosti, boljše grafike in vseh ostalih izboljšav, ki jih ponujajo podjetja ob izidu novih generacij konzol. Trg s konzolami je še vedno zelo aktiven in kupci si bodo še kar nekaj časa želeli novosti. Microsoft in Sony poudarjata še to, da nimajo vsi uporabniki najbolj kvalitetnih internetnih hitrosti, kar pomeni, da je v tem trenutku še prehitro, da bi popolnoma opustila trg fizičnih konzol.

Ali nismo že vse to enkrat poizkusili?

“Game streaming” je že obstajal približno desetletje, ko je Sony prevzel najbolj zgodnje akterje kot sta OnLive in Gaikai, s katerima je postavil svojo lastno PlayStation Now storitev. Kljub vsemu pa storitev ni nikoli v resnici zaživela tako kot so si želeli: Nvidia je leta testirala svojo GeForce pretočno storitev, prav tako pa je bilo na trgu vsaj na začetku kar nekaj manjših igralcev – Shadow, Vortex, Parsec in mnogi drugi. Kot lahko vidimo nobenemu od teh ni uspelo narediti vidnejšega preskoka, vendar pa je prihodnost, z velikani kot so Microsoft, Google in potencialno tudi Amazon, lahko bila precej bolj obetavna.

Prvi del članka preberite na tej povezavi.