HP proti ponarejevalcem

Ponarejevanje izdelkov ni več omejeno le na luksuzne izdelke in modne dodatke, ki jih povezujemo z uličnimi prodajalci ponarejenih ur Rolex ali torbic Louis Vuitton. Učinek ponaredkov na gospodarstvo in družbo je ocenjen na 775 milijard USD na leto, do leta 2015 naj bi po pričakovanjih dosegel 1,7 milijarde USD. Ponarejanje je močno napredovalo in se razširilo še na področja, kot so avtomobilska industrija, izdelki za osebno nego in informacijsko tehnologijo.

Zaradi nizkih tveganj kazenskega pregona in visokih dobičkov so se kriminalne organizacije, ki skrbijo za proizvodnjo in distribucijo nelegalnih izdelkov, hitro razširile. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj je ugotovila, da skoraj ni države, v kateri ne bi bila prisotna nelegalna proizvodnja; posledice tega so zmanjšani davčni prihodki in izguba delovnih mest. Analize kažejo, da je zaradi ponarejanja v 20 največjih gospodarstvih (G20) izgubljenih 2,5 milijona delovnih mest.

Še bolj zaskrbljujoče pa je, da nekakovostni ponarejeni izdelki predstavljajo grožnjo zdravju in lastnini kupcev. Pogosto so nevarni, saj so narejeni iz nekakovostnih materialov in komponent, njihove kakovosti pa proizvajalci ne preverjajo. Ocene kažejo, da morajo države G20 nameniti dodatnih 100 milijonov evrov za zagotavljanje zdravstvene oskrbe za poškodbe, ki jih povzročajo nevarni ponarejeni izdelki.

Globalni konzorciji, kot je Business Action to Stop Counterfeiting and Piracy (BASCAP), združujejo izkušnje in prizadevanja vodilnih globalnih blagovnih znamk ter podjetja in širšo javnost osveščajo o nevarnostih uporabe ponarejenih izdelkov. Organizacija prav tako dejavno sodeluje z mednarodnimi in lokalnimi organi pregona pri odkrivanju in preprečevanju ponarejevanja izdelkov in aretacijah njihovih proizvajalcev.

HP je član organizacije BASCAP in se še predobro zaveda negativnih posledic ponaredkov. Kot največji svetovni proizvajalec tiskalniške opreme in digitalno upodabljanje dejavno ščiti svoje stranke in partnerje ter obsežne naložbe v raziskave na področjih tiskanja in upodabljanja. V regiji Evrope, Bližnjega vzhoda in Afrike (EMEA) trg ponarejenega potrošnega materiala znaša skoraj 30 milijard evrov.

Glede na negativne posledice ponarejenega potrošnega tiskalniškega materiala je razumljivo, da HP skrbi za podjetja in stranke.

Nižja kakovost in prihranki

Ponarejen potrošni tiskalniški material predstavlja sivo ekonomijo. Izdelki pogosto niso zasnovani z enako natančnostjo ali kakovostjo kot originali, kar pomeni, da bodo natisnjeni materiali nižje kakovosti. Ob tem lahko pride do okvare ali puščanja črnila, ki poškoduje tiskalnik in razveljavi garancijo za strojno opremo. Tako je mogoče hitro dokazati, da nakup poceni ponarejenih materialov ne pomeni prihrankov.

Vpliv na okolje

Ponarejeni potrošni tiskalniški material ni skladen s strogimi okoljskimi standardi in nadzorom, ki ga izvajajo proizvajalci originalne opreme. To pomeni, da ne zagotavljajo enake zmogljivosti, pogoste okvare in puščanje črnila pa poveča porabo papirja.

Poleg tega ti izdelki niso upravičeni do programov zbiranja in reciklaže odpadnih materialov, ki jih izvajajo proizvajalci, kot je HP. Od leta 1991 je v okviru programa HP Planet Partners po vsem svetu recikliral 320 milijonov tiskalniških kartuš HP LaserJet in HP Inkjet.

Pravne posledice

Podjetja, ki uporabljajo ponarejene potrošne materiale, so izpostavljena kriminalnemu pregonu in zavestno ali nevede prispevajo k nelegalnim dejavnostim, ki se financirajo iz prihodkov od prodaje nelegalnih izdelkov. Proizvajalci originalne opreme, kot je HP, preganjajo proizvajalce in prodajalce ponarejenega potrošnega materiala v sodelovanju z lokalnimi organi pregona. Kazni so lahko zelo stroge in so odvisne od države. Na primer leta 2010 so lokalni organi pregona v Moskvi dosegli največji uspeh na področju boja proti ponarejenemu potrošnemu tiskalniškemu materialu v Rusiji od ustanovitve HP programa za boj proti ponaredkom v regiji EMEA. V obširni preiskavi, pri kateri je podporo nudil HP, je policija zasegla več kot 260.000 ponarejenih izdelkov in komponent. Pri ponarejanju je sodelovala skupina več podjetij.

Kljub temu, da so zasegi ponarejenih izdelkov potrebni in uspešni – HP je v preteklih štirih letih sodeloval pri zasegu več kot 9 milijonov kosov ponarejenih izdelkov in komponent v regiji – pa to ni dovolj. Podjetje in njegovi partnerji v organizacijah BASCAP in Imaging Consumables Coalition of Europe, Middle East and Africa (ICCE) se zavedajo, da je prav tako pomembno zmanjšati povpraševanje prek akcij osveščanja javnosti, ki poudarjajo družbene posledice ponaredkov. HP zato dejavno izobražuje svoje stranke in partnerje o tem, kako se lahko izognejo ponarejenim izdelkom.

Raziskave kažejo, da se bodo kupci odločili za originalne izdelke, če bodo znali ločevati med originalnimi in ponarejenimi izdelki in če se bodo zavedali dolgoročnih negativnih posledic nakupa ponaredkov.

Nedavno opravljena raziskava je pokazala, da so za večino uporabnikov (70%) tveganja za zdravje dovolj dober razlog, da se izognejo ponaredkom. Prav tako pomembni razlogi so možnost za izgubo denarja (54%), slabša storitev (54%) in poškodbe lastnine (59%). Vsem, ki jih skrbi ugled blagovne znamke, bo dobrodošel tudi podatek, da ima veliko kupcev moralne zadržke: 79 odstotkov kupcev v Veliki Britaniji ne bi kupilo ponaredkov, če bi vedeli, da se s temi prihodki financirajo kriminalne dejavnosti.

V svetu, v katerem pogosto ne dobimo tistega, kar smo mislili, da bomo, so to pomembni dokazi, ki jih ni mogoče preprosto spregledati.