Kako bodo čez nekaj let tehnološke naprave vzgajale naše otroke?

Ste kdaj brali Jules Verna? Ko sem se naučil brati, sem prebral vso njegovo prevedeno zbirko. Moram priznati, da ga takrat niti nisem v celoti razumel. Opisoval je potovanje v podmornici globoko pod morsko gladino, potovanje na Luno v topovski kapsuli, različne dogodivščine v Afriki itn. Kaj je bilo tako famoznega v teh romanih niti nisem vedel. Čudil sem se le njegovem natančnem in nezmotljivem opisovanju. Vse kar je opisoval, smo doživljali že tudi mi. Lahko smo potovali s podmornico, astronavti so pristajali na Luni, lahko smo obiskali afriški safari ali se potapljali s potapljaško masko ali celo s potapljaško opremo.

Šele, ko sem odrasel, sem razumel njegove ideje. Njegova domišljija pred 150 leti je bila dobrih 100 let pred časom v katerem je živel. Kasneje so namreč izumili podmornice in pristali na Luni.

Kaj pa danes? V resnici ne potrebujemo Jules Verna, ampak le nekaj novic na spletu, da ugotovimo kaj se bo zgodilo čez 5 do 10 let.

Marsikdo se bo vprašal kaj naj bi bilo takega, če pa že danes ne razumemo vsega kar se dogaja. Najprej si oglejmo nekaj statističnih napovedi. Do l.2020 oz. čez kakšnih 5 let, bo na splet priklopljenih okoli 34 milijard naprav, od tega bo pametnih naprav okrog 10 milijard. Največji pospeševalniki tega ekosistema bodo podjetja, ki bodo imela namen zmanjševati obratovalne stroške (npr. človeško delo), povečevati produktivnost, osvajati nove trge in razvijati nove produkte. Drugi največji pospeševalniki bodo vlade, ki bodo pomagale podjetjem pri prevladi nad tujimi trgi in si bodo prizadevale zmanjševati stroške javnih servisov. Ocenjujejo, da bo statistično gledano v povprečju 7 naprav na enega človeka priklopljenih na splet. Da ne bo pomote, roboti so le specifične naprave, ki imajo lastnosti, da opravljajo določeno fizično delo.

V resnici se pričakuje revolucija na področju spletnih tehnoloških naprav. Ker naslednjih 5 let ni veliko, si lahko zamislimo kaj vse bo doživelo korenite spremembe. Na spletu, poimenujmo ga »Svetovni um«, si lahko preberete študije, analize in predvidevanja. Toda pomislimo, da zgolj živimo par let pred našo prihodnostjo, podobno kot je živel Jules Verne s svojo domišljijo par desetletij pred svojo.

In vrnimo se k naslovu. Nalašč sem izbral temo, ki zadeva naše otroke. Zakaj? Zato ker so naši otroci izjemno pomembni, ker jih ni veliko in ker bodo oni gradili prihodnost naprej. Oglejte si statistiko. Kitajke rodijo vsak dan dvakrat toliko otrok kot Slovenske v celem letu. Kaže, da to ne skrbi politike, ker se jim kariera po 4 letih ali prej konča in, ki po končani karieri pristanejo na kakšnem direktorskem stolčku v kakšnem lutkovnem gledališču. Popolnoma drugačna slika pa se pokaže pri nas, starših otrok, ki bodo v svoji odrasli dobi tekmovali z gigantskimi narodi, ki bodo individualno tehnološko usposobljeni vsaj toliko kot naši otroci. Ne pozabite na dejstvo, da zahodni svet že danes izvaža svojo »startup metodologijo« na vzhod. Kar pomeni, da bo razvoj na vzhodu dobesedno poskočil. In za človeško preživetje je pomembno samo eno: tehnološki razvoj. Niti pomislite ne na »dela po naročilu«!

Starši smo postavljeni pred preprosto dejstvo ali otroke prepustiti zastarelemu vzgojnemu sistemu in jim tako zagotoviti doživljenjsko brezposelnost ali pa jih usposobiti tako, da se bodo lahko v svoji odrasli dobi preživljali. Odločitev o tem kako to storiti pa ni preprosta.

Ker otroci privekajo na svet v porodnišnicah, si oglejmo najprej katere spremembe bi se morale zgoditi v naslednjih petih letih prav v času nosečnosti in poroda. Da se bo to pri nas zgodilo, lahko samo upamo, je pa zaradi sindikalno političnih spletkarjenj zelo malo verjetno. Več verjetnosti zato obstaja, da bodo Slovenke odšle rojevat v tujino. Pustimo načrtovanje zarodka in korekcije njegovega DNK, kar se bo intenziviralo med revolucijo naprav in pojdimo lepo po vrsti. Nadzor nad nosečnostjo se bo močno povečal. Dnevna kontrola materinega telesa, krvi, obnašanja in rasti zarodka ne bo več nobena težava. Bodoča mati bo imela na voljo dovolj naprav, ki bodo nadzorovale potek nosečnosti. Naprave bodo podatke posredovale v svoj ekosistem in jih primerjale z drugimi podatki in bazami znanja. Tako bodo pozitivno vplivale na zarodek pri čemer bodo povezovale podatke v »Svetovnem umu«, jih primerjale, v končni fazi pa bodo pametni algoritmi posredovali pri odločitvah. Zarodki se bodo tako lahko razvijali optimalno, kar bo pomenilo velik napredek pri rojstvih.

Seveda se od nosečnice do nosečnice ne bodo več sprehajali zdravniki, ki bi neštetokrat brali ena in iste ročno napisane podatke na papirjih, kot danes. Vsi potrebni podatki bodo varno shranjeni v oblaku. Tako dobrih odločitev za posege, še nikoli ni bilo in rojevali se bodo zdravi in krepostni otroci – s pomočjo naprav.

Sicer so vse skupaj le špekulacije, vendar ne moremo mimo tisočih startupov, ki želijo spremeniti svet na bolje. Tudi porodniške sisteme. A špekulirajmo še naprej. Naprave bodo porodnico pravočasno odpeljale v porodniško sobo, kjer jo bodo čakale naprave podobne robotskim rokam. Seveda, starejše generacije nikakor ne bodo pristale na to, da babice nadomestijo naprave, vendar bodo to z veseljem storile mlajše porodnice in zamenjava zdravniškega personala z napravami se bo vršila z rastjo generacij. Med samim porodom bo vse teklo natanko tako, kot mora biti in eventualni kirurški posegi porodnice bodo opravile robotske roke pod strogim nadzorom procesorja in pametnih algoritmov, v skrajnem primeru tudi kakšnega človeškega kirurga na drugem koncu sveta, kjer bo takrat na razpolago. Računalničarji pravimo temu »Service Request« ali »On Demand« opcija, kar bo seveda odvisno od plačljivih zmožnosti porodnice (upajmo, da bo naše zdravstvo ostalo še vedno delno brezplačno). Ko bo otrok privekal na svet, ga bo robot položil na mamino oprsje in čestital staršema.

Ne, tole ni znanstvena fantastika – vse tole bi se lahko dogajalo že sedaj, če se nebi ljudje upirali izboljšavam, ker jih ne razumejo. Verjetno so še največji problem prav zdravniki, ki seveda odgovarjajo za človeška življenja in v nobenem primeru niti pomisliti nočejo na nekaj kar bi bilo vsaj na pogled tvegano. Prav je tako. Vse to tehnologijo le še izboljšuje in krajša čas do njene uporabe.

Ko smo obdelali rojstvo, lahko nadaljujemo z vzgojo. Ne glede na slabe strani spleta, bo ali pa je že (odvisno kdaj berete ta članek) otrok vstopil v splet. Tam se bo socializiral na podoben način kot v svoji realnosti. V virtualnosti bo ustvaril svoj hologram (kar že počne), ki mu bo pomagal pri premagovanju težav v realnosti. Pomoč bo pridobival od »Svetovnega uma«, ki ga bo sogradil in ga že gradi več kot tri milijarde uporabnikov. Lahko se vprašamo ali bo potreboval varuške, kot jih potrebuje danes. Če si ogledate program Atlas, ki ga opravlja podjetje Boston Dynamics, kar zaenkrat sicer financira ameriška vojska (podobno kot je financirala internet), se vam bo precej hitro posvetilo, da v resnici kakšne posebne in specialne človeške varuške niti ne bodo potrebne. Učenje hoje, prijemanje jedilnega pribora, previjanje, govorjenje in branje bodo bolj in manj prevzele naprave. Prav tako bodo nadzorovale otroka in se z njim ukvarjale, ko staršev ne bo doma. To se bo zgodilo v kratkem, kar pomeni čez dobrih 5 let, morda 10, nikakor pa čez stoletja, kot smo mislili včasih.

To bo tudi priložnost, da bo obstoječi šolski sistem skoraj v celoti izginil. Ne pozabite, starši želimo, da bo naš otrok svojo odraslo dobo preživel in ne podlegel večnemu učenju brez prihodkov!

Šola ne bo imela več trdih terminskih ločnic, kot jih ima sedaj, ko se začne in neha šolsko leto in učne ure. Človek bo na šolo »priklopljen« vse svoje življenje. Vendar pri tem ne bo hodil v šolo na drugem koncu ulice ali obiskoval predavanja in seminarje v drugih mestih, pač pa se bo učil doma s pomočjo naprav s katerimi bo sodeloval. Razredov ne bo več in še manj ocenjevanja. Algoritmi bodo redno in vseživljenjsko preverjali njegovo znanje, ga opozarjali na pomanjkljivosti in ga »opremljali« z novim potrebnim znanjem. Vsiljevanje raznih tablic, telefonov, računalnikov in podobnih stvari kot se dogaja danes ne bo imelo nobene vloge več. Današnjega učitelja, ki se drži napisanega kurikula kot pijanec plota bi že danes lahko v celoti nadomestila aplikacija. Težava je le v tem, ker ekosistem naprav še ni dovolj razvit in je za to potrebnih še kakšnih zgoraj omenjenih par let.

Seveda bo naš šolski sistem »lokaliziran«. To pomeni, da ne bo le kopija kitajskega ali ameriškega sistema, pač pa bo prilagojen na majhno število prebivalcev države, njene značilnosti in mentalitete. To je tudi edini pogoj, da bodo naši otroci lahko tekmovali s tujimi.

Vse to, kar sem opisal niti približno ni znanstvena fantastika. Bralec, ki sprejema svet kakršen je, se bo verjetno počutil ogroženega, bralec, ki si želi boljšega in uspešnejšega življenja zase in za svoje potomce, pa bo razmišljal naprej. Upam in želim si, da bo svoje razmišljanje obogatil z dodatnimi dejstvi in spoznanji. Želim mu veliko sreče, kot tudi nam vsem. Potrebovali jo bomo.

Viri:

https://en.wikipedia.org/wiki/Atlas_(robot)

https://en.wikipedia.org/wiki/Boston_Dynamics

http://www.businessinsider.com/ (BI Intelligence)

http://www.darpa.mil/