Mobilno RSS Facebook Twitter E-novice Nastavi za domačo stran Dodaj med priljubljene Podcast Rock Radio Pozabljeno geslo Registriraj se Prijava



  • A- A+

21.06.2020      8:00
|
Covid-19

Kako Covid spreminja svet? 10 velikih idej za novo realnost (2. del)

  • A- A+

 

V prvem delu članka smo že opozorili na nekaj ključnih področij, ki bodo v središču okrevanja po »koronakrizi«, v drugem delu pa nadaljujemo s spolno enakopravnostjo, prihodnostjo izobraževanja in učenja, novimi oblikami globalizacije, plačami zdravstvenih delavcev in prihodnostjo trgovine.

Zaradi pandemije je po podatkih Združenih narodov izpuhtelo več kot tisoč milijard dolarjev, pri Svetovni banki pa so junija ocenili okoli 5,2-odstotno skrčenje svetovnega gospodarstva. Pa si poglejmo naslednje »velike ideje« za novo realnost po »koronakrizi«.

Spolna enakost bo večja

Ženske predstavljajo 70% globalnega delovne sile v zdravstvu, kar pomeni, da so bile v prvih bojnih linijah pandemije v večini ženske. Obstaja ogromno člankov na temo, zakaj so politične voditeljice, kot so Angela Merkel, Jacinda Ardern, Sanna Marin ali Tsai Ing-wen bolje reagirale na pandemijo kot moški, istočasno pa strokovnjaki napovedujejo, da bo ekonomska kriza najbolj udarila ravno ženske.

V primeru tipičnih recesij so najbolj prizadete tipično moške industrije, kot sta gradbeništvo in proizvodnja. Tokratna kriza ima največji vpliv na trgovino, turizem in zdravstvo, torej »ženska« področja. Če k temu dodamo še več obremenitev doma, torej izobraževanje otrok od doma, kuhanje in podobno, lahko vidimo, kakšne razlike nastajajo med moškimi in ženskami.

Kljub vsemu pa morda ravno ta kriza predstavlja priložnost za zmanjšanje vrzeli med spoloma. »Fleksibilni načini dela bodo ostali med nami, kar pomeni priložnost za ženske,« pravi Nuria Chinchilla, profesorica vodenja in človeškega menedžmenta na IESE Business School.

Prihodnost izobraževanja in učenja

Koronavirus je povečal povpraševanje po spletnih orodjih za izobraževanje na daljavo. Od marca naprej so učenci, dijaki in študenti delali od doma, kar je potrojilo iskanje spletnih izobraževalnih storitev napram januarskem trendu. Rast »e-izobraževanja« je sicer bil v porastu že pred krizo, do leta 2025 pa naj bi trg dosegel vrednost 350 milijard dolarjev. Svetovni ekonomski forum napoveduje, da bodo glavno vlogo igrale tehnologije oblačnega računalništva, cenovno ugodnejši pametni telefoni in hitrejše internetne povezave.

V času karantene in socialne izolacije so postale ključne tudi videokonferenčne storitve, učitelji in profesorji pa so enostavno čez noč morali sprejeti nove, digitalne načine dela. Ulrich Schmid, raziskovalec izobraževanja pravi, da bodo učitelji kritični do uspešnosti spletnih načinov izobraževanja: »Digitalno izobraževanje ne pomeni manj učiteljev, temveč bolj digitalno kompetentne učitelje, ki znajo motivirati 25 študentov preko »webinarja«, ki znajo organizirati spletne teste itd«.

Kar se tiče univerz, bi »e-poučevanje« lahko sicer zmanjšalo stroške, vendar bi hkrati pomenilo odprta vrata za konkurenco iz bazena mednarodnih rivalov.

Globalizacija bo preživela koronavirus

V zadnjih desetletjih se je svetovna ekonomija povezala bolj kot kdajkoli prej. ZDA, Kitajska, Francija, Nizozemska, praktično vse svetovne velesile so imele koristi od globalizacije, saj so imele vse materiale, dobrine in živila na dosegu roke. Pandemija pa je pokazala, kakšen davek ima ta pospešena globalizacija. Francoski minister za finance, Bruno Le Maire poziva, naj bodo svetovne ekonomije manj odvisne druga od druge. Ali to pomeni konec globalizacije?

Na drugi strani Stephen Walt, profesor mednarodnih odnosov na Harvardu, meni, da bo pandemija še okrepila vlogo države. »Opazovali bomo lahko nadaljnji odmik od hiperglobalizacije. Državljani se namreč obračajo k svojim vladam po pomoč, države in podjetja pa bodo iskali načine, kako zmanjšati lastno izpostavljenost in ranljivost. Na kratko, svet bo manj odprt in svoboden z manj blaginje,« je Walt zapisal v reviji Foreign Policy.

Da težave zahtevajo globalne odzive, meni Peter J. Verovšek, docent politologije in mednarodnih odnosov na univerzi v Sheffieldu. »Čeprav je pandemija pospešila skrb zbujajoče nacionalistične politične trende, nakazuje tudi na možno okrepitev mednarodnega sodelovanja,« pravi politolog in ob tem omenja vse večjo zdravstveno pomoč med članicami EU in oblikovanje strateške zaloge medicinske opreme rescEU.

Plače zdravstvenih delavcev bodo višje

Pandemija je v središče postavila ljudi, ki večino svojega časa preživijo nekje v ozadju. Zdravstveni delavci so poleg aplavzov bili deležni zviševanj plač in dodatnih bonusov. Zdravstveni delavci so na to povečano mero pozornosti reagirali na različne načine. »Nekateri so aplavze dojeli kot pozitivno stvar, nekaterim pa je vse skupaj šlo na živce«, pravi Mathilde Langendorf iz Karitasa. Vprašanje je, ali so bodo delovne razmere zdravstvenih delavcev izboljšale? Po napovedih strokovnjakov je to možno, vendar je za to potreben drugačen sistem izobraževanja, »on-the-job« treningi in višja plača. V prihodnje bi naj na globalni ravni potrebovali veš sto tisoč zdravstvenih delavcev, digitalne storitve pa bodo postajale vse bolj pomembne.

Prihodnost trgovine je na spletu

V času karantene in izolacije smo ljudje masovno skočili na »e-trgovino«. Dimas Gimeno, strokovnjak za »e-trgovino« in bivši predsednik El Corte Inglés pravi, da je spletna trgovina v Španija v nekaj tednih zrasla bolj, kot v zadnjih desetih letih. Zarin lastnik Inditex je aprila prav tako beležil 95-odstotno rast spletne prodaje in se odločil, da v naslednjih dveh letih zapre 1.200 fizičnih trgovin.

Ameriški kupci so maja prek spleta nakupili za 82 milijard dolarjev, kar je 77-odstotna rast v primerjavi z lanskim majem, kaže poročilo podjetja Adobe. Lepo rast spletnega nakupovanja so aprila dosegli tudi po Evropi, in sicer za 36 odstotkov, je pokazala raziskava Mastercarda in podjetja Fly Research.

»E-trgovina je nekaj najboljšega, kar se nam je zgodilo. Trgovci so končno postavili potrošnika v samo središče,« pravi Laureano Turienzo, predsednica Španske trgovinske zbornice.

Varnost podatkov bo postala še bolj pomembna

Evropska podjetja so striktna pravila okrog varnosti osebnih podatkov gledala kot oviro za poslovanje. Ob prihodu GDPR-ja je bilo prisotne ogromne nervoze, ki pa se je sčasoma umirila. Prihod novega koronavirusa je debato preusmeril, predvsem zaradi številnih novih aplikacij, ki spremljajo širjenje okužbe. Kot vse kaže zdaj vsa ta pravila niso toliko nadležna, kot so v resnici nujna za uspeh vseh teh aplikacij.

»Nove aplikacije kažejo, da se lahko premaga še tako velike tehnične izzive, če se dosledno upošteva ukrepe in pravila uporabe osebnih podatkov,« pravi Henning Tillmann, razvijalec programske opreme in soustanovitelj nemškega inkubatorja idej D64. Tilmann še dodaja, da bo ključni faktor za vzpostavitev uporabnikovega zaupanja transparentnost.











KOMENTIRAJ

X



ANKETA
Arhiv anket

Uporabljate za fotografiranje fotoaparat ali pametni telefon?







ZADNJE RAČUNALNIŠKE TEŽAVE IN REŠITVE

ZADNJE KOMENTIRANE NOVICE

Preverite, kdaj bo vaš telefon dobil Android ... 1
AndreoTI  |  Zavajate, da ne rečem lažete! Iz prebran...
Popularni upravljalnik gesel ima veliko varno... 1
Mazinga  |  Nisem še našel bolj zanesljivega in na m...
Kako smo nadgradili računalnik za postavitev ... 1
lukapotocnik  |  ''Disku smo dodali odlično družbo v obli...
Spoznajte Teslinega tekmeca med električnimi ... 1
zgubar  |  "General Motors vstopa v strateško partn...
Električni skiro Xiaomi tokrat po nadvse priv... 1
zgubar  |  "...nadvse privlačni ceni"???ta cena je ...
RN KANAL




e-novice Želim brezplačno izdajo uredniškega izbora
najboljših računalniških novic na e-mail
Potrdi
(predogled)
(predogled)
(predogled)


100% skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odnaročili se boste lahko kadarkoli!
Twitter




V zgornje okence vpišite vaš elektronski naslov, na katerega boste prejeli nadaljna navodila.

Mozilla Firefox

Kliknite na meni Orodja (Tools) in izberite Možnosti (Options)
V zavihku Splošno (Main) v polje Domača stran (Home Page) vpišite naslov rn.si
Kliknite na gumb V redu (OK)

Internet Explorer

Kliknite na meni Orodja (Tools) in izberite Internetne možnosti (Internet Options)
V zavihku Splošno (General) v polje Home Page (Domača stran) vpišite naslov rn.si
Kliknite na gumb V redu (OK)

Chrome

Hkrati pritisnite ALT+F in izberite Možnosti
V zavihku Osnove kliknite na gumb Uporabi trenutno stran
Kliknite na gumb Zapri

Netscape Navigator

Kliknite na meni Tools in izberite Options
V zavihku Main v polje Home Page vpišite naslov rn.si
Kliknite na gumb OK

Opera

Hkrati pritisnite CRTL+F12
Kliknite gumb »Use current«
Kliknite na gumb OK

Safari

Hkrati pritisnite tipki CTRL+","
Izberete zavihek General
Kliknite gumb »Set to current page«

Mozilla Firefox

Hkrati pritisnite tipki CTRL+D
Kliknite na gumb Shrani (Save)

Internet Explorer

Hkrati pritisnite tipki CTRL+D
Kliknite na gumb Dodaj (Add)

Chrome

Hkrati pritisnite tipki CTRL+D
Kliknite na gumb Končano (Finish)

Netscape Navigator

Hkrati pritisnite tipki CTRL+D
Kliknite na gumb OK

Opera

Hkrati pritisnite tipki CTRL+D
Kliknite na gumb OK

Safari

Hkrati pritisnite tipki CTRL+D
Kliknite na gumb OK