Kako je videti dan v življenju skrbnika družbenih omrežij?

Najprej sem hotel napisati samo en kratek FB post na to temo. V odgovor vsem tistim, ki me za šankom udarijo po hrbtu in rečejo: “Stari, to je lajf, sam pirček piješ, neki fotkaš in klofaš po tastaturi. Kaj bi dal, da bi bil na tvojem mestu.”

Ja, tudi meni je všeč moje življenje, ni mi hudega, razgibano, nikoli ne vem, kako točno se bo odvil jutrišnji dan. Tudi, če ga imam splaniranega v piko, se pol stvari obrne po svoje. Ampak vse imajo svojo ceno. Velikokrat si želim običajne službe, dolgočasnih delovnih nalog in da lahko popoldne izklopim job in preklopim na familijo.

Človek je tako narejen, želiš si tisto, česar nimaš in ne veš, kaj imaš, dokler tega ne izgubiš. #Fakt

In ker je FB vseeno bolj kanal za hvaljenje, kje si bil na dopustu in za jamranje nad državo, je morda LinkedIn vseeno bolj pravi kanal za spodnje pisanje.

Nočem, da bi bil zapis videti kot jamranje/hvaljenje. Ne eno ne drugo mi ni kul, ampak zadnjič, ko sem bil v avtu skupno nekaj več kot 4 ure (ne, nisem se peljal na morje in nazaj, zgolj relacije po Ljubljani in okolici), mi je kliknilo, da velja ta dan zapisati. Ne, ker bi bil posebej poseben, ampak ker bi rad čez 10 let, ko bom večino stvari pozabil, se spomnil in si rekel – dolgčas mi v službi res nikoli ni bilo. Ali pa ga bom prebral že kdaj prej, ko se bom izklopil za nekaj dni iz delovnega ritma in bom dobil prve napade slabe vesti, da sem lenuh.

In konec koncev bo morda zanimiv tudi vam, ki si prav tako kot moja babica ne znate razložiti, kaj jaz sploh počnem v življenju, da je banka vesela konec meseca, da otroci niso lačni in da ima žena kaj za oblečt 😉

06.45 – Dobro jutro. Usekam po telefonu, trikrat zgrešim, preden uspem ugasniti zvonjenje, kobacanje iz postelje.

07.00 – Programiranje današnjih planiranih FB/TW objav za kliente.

07.30 – Mailchimp mailing, en velik (1.700 prejemnikov), en mali (136 prejemnikov).

08.00 – Priprava powerpoint prezentacije za kasnejšo predstavitev novega projekta. Ja, tak sem, vedno delam vse zadnji dan in bentim sam nad sabo. Ne vem, če se v 43 letih nisem tega odvadil, dvomim, da se bom v naslednjih 43, kolikor me še čaka dela.

09.10 – Štart proti Ljubljani (na semaforjih hitro odgovarjanje na nujno e-pošto).

09.40 – Parking za Bežigradom, v avtu objava FB fotogalerije včerajšnjega dogajanja v Pivnici Union.

09.50 – Pokrivanje novinarske konference filmskega festivala v Kinu Bežigrad (Snapchat, Instagram Stories, Twitter, uradne fotke novinarske konference, hitro urejanje fotk, pošiljanje po mailu, objava fotogalerije na FB Kina Bežigrad).

11.20 – Obisk pri Mlinarju, nakup pice, v sosednji trafiki nakup Red Bulla in Zarje (zanimal me je intervju z Jonasom, ki ima v Špasu sedaj avtobiografsko predstavo, priporočam). Pico pojem na poti do avta, bika uničim med vožnjo v Domžale.

12.00 – Sestanek in prezentacija novega projekta pri Heliosu. Odličen občutek, ko še nekdo drug enako zapopade zgodbo kot jo sam. Nova Yoga se je odlično izkazala kot prezentacijska mašina, šotor postavitev zmaga. Prezentacija je še bolj aktraktivna, če jo pokažeš na aktraktivni mašini. Mali triki delajo čudeže.

13.30 – Vrnitev domov, v Dob, kjer odgovarjam na preostale, ne tako nujne maile, ki so se nabrali v zadnjem dnevu.

15.00 – Štart proti Ljubljani, najmlajši Tevž gre z menoj, ker ima trening ragbija.

15.30 – Parkiram na parkirišču pri Križankah. Tevž potoži, da je lačen. Odmarširava do Ljubljanskega dvora. Najboljše pice na kos v mestu.

16.00 – Vrnitev do Križank. Hitre fotke priprav na večerni razprodani koncert (v zadnjih dneh se je spet kar nekaj ljudi spomnilo name in na to, da bi jim lahko uredil kakšne vstopnice. Vsi so dobili isti odgovor. Negativen.). Upload fotogalerije na Janov Facebook.

16.30 – Pri Nives na Viču poberem tablico za livestream. Facebook Mentions namreč še vedno ne obstaja na Androidu, zgolj na iOS-u. In v takih primerih je treba imeti v rokah tudi Jobsovo jabolko. Ni druge.

16.50 – Tevža dostavim v Gunclje na trening.

17.00 – Na OMV v Vižmarjah zamenjam žarnico za levo utripalko. Na živce mi gredo ljudje, ki ne dajejo smerokazov na križiščih. Včeraj sem bil večino dneva eden izmed njih. In nisem si bil všeč.

17.20 – Parkiram na parkirišču pri Tivoliju, skok čez Celovško v Pivnico Union. Nekaj hitrih filmčkov, fotk za Instagram Stories, Snapchat in Twitter.

17.40 – Parkiram pri Križankah, livestream tonske vaje s simfoniki in kratek live video gag z Anžejem, Janovim basistom, ki tokrat nastopi kot vodič skozi backstage, predstavi band in ekipo preko Facebook Mentions na FB stran Jana Plestenjaka. Tudi za roadija me ponucajo. Nosim varnostne ograje. Fajn je biti za nekaj trenutkov spet analogen. Varnostnik se mi reži, ko me vidi, da fotkam sebe, kako nosim ograjo. Fotko sem dal kar na začetek članka. Jaz sem samo navaden delavec. 😉

18.30 – Šibam za Bežigrad, Vikend premiera novega filma Denzla Washingtona Veličastnih sedem. Instagram Stories, Snapchat, Twitter, fotkanje dogajanja za fotogalerijo na Facebooku. Ruknem na hitro enega Jegra v slovo, Katarina je bila zadnji dan v službi.

19.10 – Vrnitev v Križanke. Tokrat tvegam in parkiram kar pred vhodom. Sedaj mi delajo vse 4 utripalke. Ko zaprem vrata avta, upam, da dobim Janovega menedžerja v najkrajšem možnem času, da si utripalk od bliže ne pogleda kakšen mestni redar. To bi bil vrhunski timing, da mi sedaj pajek pobere avto. Končno uspem dobiti akreditacije za ženo.

19.40 – V Guncljah ob koncu treninga poberem Tevža. Šibava proti Domžalam. Med potjo mi zaupa, kaj vse so počeli na treningu in kaj ga čaka jutri v šoli.

20.10 – V Dobu čakam Nives, da se zjasni, kateri čevlji bolj pašejo k obleki. Vmes se preoblečem v temna oblačila. Za tuširanje ni časa.

20.40 – Parkiram v Ljubljani, tokrat v parkirni hiši pod Kongresnim trgom. Nočem tvegati, da bi zgubljal čas okoli Križank, saj so vsa parkirišča polna že od popoldneva. Pod Kongresnim trgom je prostor šele v zadnji, četrti etaži.

20.50 – Vklopim live stream dogajanja v preddverju Križank. Ljudje mahajo v kamero, dobra klima pred koncertom. Na vhodu in v preddverju gneča, avditorij je tudi že skoraj čisto poln.

21.00 – Posnamem nekaj fotk zadnjih priprav. Ker ni ogledal, si Jan sposodi moj telefon, da preveri stanje. Nehote zraven pritisne selfija. Nisem prepričan, če bi v zapis objavil to fotko. Jan mi je vseeno ljub klient, ne bi ga rad izgubil. 😀 Je pa smešna, verjemite mi na besedo.

21.10 – Vklop Facebook live streama, še preden se koncert začne. Zadnja usklajevanja ekipe po telefonu, kdaj se ugasnejo luči, kdaj starta matrica, kdaj gredo na oder simfoniki, vse je že live. Intro starta, ker je zadaj čista tema, se sliši samo publika in tisti najbolj pozorni boste videli zadnje nervozne sekunde Jana Plestenjaka, preden prihiti na oder. Ko tudi on priteče na oder, publika znori. Sledim mu do začetka odra, nato skočim pod oder, med publiko. Kadriram navdušeno publiko, menjam na Jana, na Cotota. Po prvem komadu izklopim stream.

21.20 – Čas je za fotkanje, dokler ekipa še ni prepotena. Iščem najboljše kadre, osvetlitve, male trenutke, ki jih zabeležim za vedno. Po drugem komadu me varnostnik hoče odstraniti, fotkanje ni več dovoljeno. Reši me akreditacija “neomejen dostop”, nadaljujem z delom.

21.40 – Letim do avta, ko se mudi, je razdalja med Križankami in Kongresnim trgom kar dolga.

21.50 – Parkiram pred Tivolijem, po 20. uri lahko parkiraš kar na parkirišču za avtobuse. Kar pomeni samo nekaj deset metrov od Pivnice Union.

22.00 – Fotkanje Oktoberfest vzdušja v pivnici, par hitrih snapov in Instagram zgodb, par fotk s telefonom za Twitter, par fotografij veselih ljudi, Marcela in Matica, ki špilata na polno, hostesam porinem superce v roke in jih postavim med ljudi. Eno fotko naložim na FB, ostalo prišparam za naslednji dan.

22.15 – Na dušek spijem pivo in šibam nazaj na Janov koncert.

22.43 – Parkirišče pri Križankah (že petič ta dan) se je na srečo malo izpraznilo.

22.50 – Tokrat fotkam avditorij bolj od daleč, s pogledom na oder. Ljudje so čisto v evforiji. Posnamem še kratek video. Kar s telefonom.

23.00 – Prebijem se nazaj pred oder, še nekaj fotk za vsak slučaj, če tiste prve niso najbolje uspele .

23.10 – Dva komada pred koncem koncerta hitro obdelujem fotografije in jih naložim na Facebook tik preden se Jan dokončno poslovi od publike. Še en mali trik, ki dela čudeže. Ljudje namreč takoj, ko je konec koncerta, avtomatično vzamejo telefon v roke in voila, začnejo padati lajki na ravnokar objavljene fotografije. Vse je v pravem timingu.

23.30 – Po kratkem klepetu v zaodrju z ekipo 24ur (Miro, vedno te je fajn srečati) poiščem ženo. Pri šanku jasno.

00.20 – Zadnja današnja postaja, Nobel burek na Miklošičevi. Brez tega ni zaključka uspešnega dne.

00.48 – Pridem domov. Ugasnem telefon. Ima še nekaj dobrih 30 % baterije (ob izdatni pomoči powerbanka). In cel kup zabeleženih spominov. Začel se je nov dan. Lahko noč.

Avtor: Matej Špehar

##

Če že delate kot community manager ali bi to radi postali, ste vabljeni na zadnji letošnji seminar FACE IT!, kjer vas bo strokovnjak za družbena omrežja Matej Špehar opremil z naprednimi znanji in spretnostmi, ki jih potrebujete za uspešno upravljanje Facebook, Snapchat, Instagram in Twitter skupnosti.

Prijava: http://bit.ly/FACE-IT-seminar.

##