Kakšne pasti prežijo na vas na internetu?

Da bi se dokopali do vaših kreditnih kartic, identitete in ostalih občutljivih podatkov, spletni kriminalci ne poznajo meja pri izbiri načinov. Najprej skušajo pridobiti vaše zaupanje, ko vas imajo v pesti, pa vam z namenom lastne finančne koristi ukradejo še vse mogoče podatke. Obstajajo pa tudi nepridipravi, ki ne iščejo finančne blaginje, ampak zgolj želijo preizkusiti svoje (škodljivo) znanje v praksi in tako na vseh kotičkih spleta nameščajo svoje škodljive programske kode. Pri svojem početju so tako eni kot drugi zelo iznajdljivi, v večini primerov pa se poslužujejo naslednjih “orodij” …

Virusi

Najbolj razširjena grožnja danes je predvsem virus. Podobno kot virusi v realnem svetu lahko virus na računalniku staknete kaj hitro, če prenašamo datoteke, ki jih ne poznate, oziroma jih niste preverili, ali so verodostojne in varne. V večini primerov gre za zlonamerno programsko kodo, ki jo vaš računalnik razume in na koncu tudi izvede. Bodisi omogoči tuji osebi dostop do vaših podatkov ali pa začne napadati druge računalnike in s tem omogoči širjenje te zlonamerne kode. V večini primerov tega sploh ne opazite oziroma zaznate, lahko se pa samo vidi kot počasnejše delovanje naprave.

Črvi

Tako kot v zemlji črvi “lezejo” tudi po spletu in prežijo na neuke uporabnike, ki kliknejo vse, kar jim pade pred oči, ne da bi prej preverili, ali je to varno. Od vsakega črva je odvisno, kaj bo z vašim sistemom počel. Na primer, nekateri črvi se “priklopijo” in preberejo vsak znak, ki ga vnesete prek tipkovnice. Če uporabljate računalnik za vsakdanje reči, med katere danes spada tudi spletno bančništvo, črv kar hitro naleti na vaše uporabniško ime in geslo, s katerim lahko pridobi dostop do vašega transakcijskega računa. V primeru, da se dokoplje do vaše elektronske pošte, pa lahko dobi dostop do vseh vaših registriranih uporabniških računov.

Trojanski konji

Če ste kdaj prebrali zgodbo o trojanski vojni, potem veste, kako so se ponoči Grki pritihotapili za obzidje Troje v trupu lesenega konja, ki naj bi bil daritev bogovom in znak premirja, v resnici pa je bil le velika ukana in mojstrska prevara. Podobno se v sodobnem svetu različni programi izdajajo za nekaj, kar v resnici niso. Trojanski konj je izmed vseh najtežje opazen, saj se vedno pritihotapi na računalnik s kakšno datoteko, ki jo prenesete s spleta. Večkrat se zgodi tudi, da uporabnik ob iskanju protivirusne zaščite najde odličen program, vendar ne ve, da se za njim skriva trojanski konj, ki zgolj preži na podatke in jih ob prvi priložnosti pošlje nepridipravom, ki stojijo za njim. Na ta način vam digitalni trojanski konj od znotraj uniči vaš računalnik, podobno kot so Grki opustošili Trojo.

Boti

Ena od vrst nezaželenih datotek na računalniku so tudi boti. Ti v večini primerov vaš računalnik spremenijo v t. i. zombija, ki naredi vse, kar mu nekdo ukaže. Najpogosteje je to večkratna zaporedna (večtisočkrat na minuto) zahteva za dostop do določene spletne strani, ki posledično pripelje do sesutja strežnikov oziroma nedelujoče strani. Boti to seveda počnejo skrito in brez vaše vednosti. Takšni napadi se imenujejo napadi DDoS (Denial-of-service attack), v njih pa navadno sodeluje gruča računalnikov.

Kako se zlonamerni programi širijo?

Enostavno. Prek spleta in prek ranljivosti različnih programov, ki niso posodobljeni, prav tako pa tudi prek pomnilniških medijev, kot so USB ključki, ki jih zelo radi brez kakršnegakoli predhodnega preverjanja vtikamo v svoje računalnike. Zlonamerni programi se lahko kot požar širijo tudi prek družbenih omrežij, največkrat s pompoznimi objavami in novicami, ki generirajo veliko ogledov. Nepridiravi tako izkoriščajo radovednost uporabnikov, da jih speljejo na svoje limanice. Tudi elektronska pošta kljub relativno dobremu filtriranju nezaželene pošte ni varna, saj se v nabiralnik vedno uspe prikrasti kakšno “pismo”, ki vsebuje datoteke z zlonamernimi kodami. Vse te oblike širjenja so relativno subtilne in neopazne, ko težavo zaznamo in jo poskušamo rešiti, pa je pogosto že prepozno.

Pozorni morate biti tudi na t. i. P2P povezave, bolj znane kot torrent datoteke, ki se uporabljajo za deljenje neposredno od uporabnika do uporabnika. Tudi v teh datotekah je večkrat “zapakirana” kakšna dodatna datoteka, ki je v resnici virus, črv ali trojanski konj, ki računa na vašo nepozornost in nepoučenost.

Kako se lahko zaščitite?

Na prvem mestu je obvezna uporaba protivirusnega programa. Večina programov je brezplačnih, sicer z nekoliko omejenimi funkcionalnostmi, ampak vseeno dovolj uporabna rešitev za zaščito računalnika pred omenjenimi škodljivci. Pomembna je tudi zdrava kmečka pamet, da ne klikate na vse, kar se vam pojavi na zaslonu. Ne nasedajte objavam, ki oglašujejo čudežne tablete za hujšanje, milijonske zaslužke, velike nagradne igre in brezplačne mobilne telefone. Pomembno je tudi, da programsko opremo vedno in redno posodabljate, saj tudi protivirusni programi niso vsemogočni. Priporočeno je tudi, da uporabljate komplicirana gesla, sestavljena iz malih in velikih črk, številk in posebnih znakov v različni kombinaciji, da nepridipravom otežite dostop do svojih uporabniških računov. Pri tem pa ne gre pozabiti na zaščito pametnih telefonov in tablic, saj so vedno bolj na udaru.