Kdaj otroku kupiti prvi pametni telefon?

Vzpostaviti ravnotežje med otrokovimi željami in tem, kar je dejansko dobro zanj, je dokaj težka naloga staršev, še posebej v današnjem, materializiranem svetu polnem priložnosti. Vedno aktualno vprašanje – kdaj je otrok dovolj star za lasten pametni telefon – ostaja večna uganka. Kako veste, da je otrok pripravljen na telefon? Kako lahko nadzirate njegovo uporabo in nevarnosti, ki jih nosijo telefoni? Pritisk vrstnikov vodi tako daleč, da praktično vsak otrok prej ali slej želi pametni telefon. Vendar tako kot imajo telefoni velik potencial za obogatenje življenja, tako lahko na drugi strani povzročijo številne probleme. Že odrasli imamo pogosto težave, kje pa so potem še otroci, ki imajo veliko manj samonadzora.

Kdaj torej otrok doseže primerno starost za nakup pametnega telefona? Raziskave kažejo, da je povprečna starost (v ZDA), ko otrok dobi prvi telefon 10,3 let. V Veliki Britaniji naj bi kar 65 odstotkov otrok starih med 8 in 11 let imelo svoj pametni telefon, zanimivo pa je morda tudi to, da starši kot neko mejo, kdaj torej otroku kupiti telefon, navajajo 10 let starosti. Ti rezultati najverjetneje niso nek poseben znak za alarm, na drugi strani pa določene raziskave ugotavljajo precej šokantne podatke. Raziskava narejena s strani “American Academy of Pediatrics“, ki se je osredotočila na urbana okolja z nizkimi stalnimi dohodki, kjer pretežno prevladujejo manjšine, je pokazala, da kar 96,6 odstotkov otrok uporablja mobilno napravo in da jih ima od tega 75 odstotkov lasten telefon, do 4. leta starosti.

Dr. Pamela Rutledge, direktorica priznane ustanove Media Psychology Research Center, je za portal Digital Trends pojasnila, da ni neke starosti, kraj naj bi otrok dobil telefon. Vse je odvisno od otroka, njegove zrelosti, uporabe in zmožnosti staršev, da razumejo kako njihov otrok uporablja pametni telefon.

Časi se spreminjajo! Pogledati moramo iz današnje perspektive in ne iz časov, ko smo bili mi majhni. Torej zdajšnje okolje je tisto v katerem naši otroci odraščajo in zato je potrebno z neko distanco oceniti, katere so prave odločitve. Vsak dan vidimo zgodbe o “on-line” nadlegovanju, takšnih in drugačnih zlorabah, tatvinah in še in še, vendar je vprašanje ali je popolnoma defenzivna drža, ki jo prav zaradi takih zgodb v medijih zapopadejo starši, prava poteza. Pametni telefoni so izjemno pomemben del modernega sveta in kot vse kaže, nimajo namena oditi v bližnji prihodnosti. Zatorej je bolje začeti dialog z otroci in jih tako pripraviti, hkrati pa jim razložiti izvore strahov, ki so v večini primerov prisotni pri starših. Naloga staršev, kot pravi Dr. Rutledgova, je naučiti otroka kritičnosti in odgovornosti, za kar pa ne rabimo popolnoma nič tehničnega znanja o telefonih.

Zakaj ga sploh potrebujejo? Za to, da lahko starši preverijo kje se otrok nahaja in kaj počne, otroci pa lahko pokličejo za prevoz s treninga ali knjižnice. Otrok ne potrebuje najnovejšega iPhona – dovolj bo povsem “navaden” telefon, mar ne? Dr. Rutledgova nadaljuje in pravi, da tako kot človek ne sede v avto brez navodil za vožnjo, tako bi morali paziti, da otroci brez “treninga” ne zapopadejo pametni telefon. Obstajajo velike možnosti, da bodo otroci do časa srednje šole močno pritiskali za nakup pametnega telefona, obstaja celo nevarnost socialne izolacije, če tega ne bodo imeli. Pomembno je, da se takoj na začetku postavijo neke meje in osnovna pravila ter še enkrat več – DIALOG.

Pravila? Starši morajo postaviti neke smernice glede rabe telefona, odvisno od starosti otroka. Katere aplikacije so dovoljene in katere ne? Kdaj uporabljati telefon in koliko časa? S takšnimi in podobnimi vprašanji se je potrebno soočiti takoj na začetku. Net Nanny recimo omogoča starševski nadzor preko programske opreme in tako lahko starši postavijo meje glede vsebine, do katere ima otrok dostop, blokirajo lahko pornografske strani, neprimerne spletne strani, aplikacije in igre, dodatno pa lahko blokirajo sovražni govor, igre na srečo itd.

Kljub vsem pravilom, starševskemu nadzoru in ostalim sankcijam, je potrebno pametne telefone sprejeti kot del vsakdana tako odraslih kot mladostnikov. Potrebno je samo najti “zdravo” ravnotežje med “preveč” in “nič”. Najslabše kar lahko starš naredi je, da otroku popolnoma odvzame telefon, kajti to je dandanes glavni kanal do socialnega življenja (na žalost?). Strokovnjaki svetujejo, da se starši morajo poglobiti v otrokove interese in tako najti “pravo formulo”, ki navsezadnje zadovolji otrokove želje, hkrati pa poskrbi za miren spanec staršev.