Računalništvo, telefonija
26.02.2018 10:59

Deli z drugimi:

Share

Koliko časa preživetega pred ekrani je še “zdravo”?

Koliko časa preživetega pred ekrani je še "zdravo"?
Koliko časa preživetega pred ekrani je še "zdravo"?

O raziskavah, ki kažejo, da je preveč časa preživetega pred ekrani škodljivo, lahko pišemo vsak dan in ne bomo prišli niti na polovico vseh, ki se ukvarjajo z dotično tematiko. Vprašanje, na katerega pa ni enostavnega odgovora, je, kje je tista “zdrava” meja, ko še lahko govorimo o normalni rabi digitalnih naprav? Applov prvi mož, Tim Cook, je pred kratkim dejal, da si za svojega nečaka ne želi, da je prisoten na družbenih omrežjih, medtem ko strokovnjaki za zdravje otrok pišejo, da je pretirana raba digitalnih naprav in družbenih omrežij “škodljiva za otroke in mladostnike”.

Takšnih podobnih opozoril in izjav je veliko. Na družbenih omrežjih poteka veliko takšnega in drugačnega nasilja, dejstvo je, da poleg tega otroci začnejo primerjati sebe z drugimi uporabniki in vse to lahko vpliva na nekatere otroke in mladostnike. Kljub temu pa to ne pomeni, da je tehnologija v splošnem škodljiva, hkrati pa je zelo težko napovedati, kakšen bo vpliv na različne ljudi. Vedno obstajata dve plati kovanca in tudi tukaj obstajajo študije, ki pravijo, da uporaba družbenih omrežij lahko celo pozitivno vpliva na uporabnike, ali pa preprosto nima vpliva na njih.

Novo poglavje na tem področju so ta teden spisali raziskovalci iz Velike Britanije, ki so si zadali cilj, da razločijo med razumevajočimi skrbmi in trdnimi dokazi. Raziskovali so vpliv uporabe družbenih omrežij in ekranov naprav na zdravje mladih. Danes mora praktično vsak sam določiti, koliko časa preživetega pred ekrani in družbenimi omrežji je normalno.

Unicef je naredil pregled obstoječih raziskav na dotično tematiko – torej vplivi digitalnih tehnologij na psihološko stanje otrok, v katerega so všteli srečo, mentalno stanje in družbeno življenje. Zanimivo je morda to, da niso izpostavili to, kar bi zagotov vsi pričakovali, in sicer negativni efekt družbenih medijev, temveč so prišli do mnogo kompleksnejšega zaključka:

  • V raziskavo je bilo vključenih 120.000 britanskih 15-letnikov;
  • med sodelujočimi, ki spadajo v kategorijo uporabnikov, ki najmanj časa preživijo na družbenih omrežjih, so ugotovili, da bi pri njih povečanje časa, ki ga preživijo na družbenih omrežjih dejansko izboljšalo počutje in psihološko stanje – najverjetneje zato, ker bi to vplivalo predvsem na njihovo družbeno življenje;
  • na drugi strani pa so ugotovili, da bi povečanje pri tistih, ki največ časa preživijo na družbenih omrežjih, pomenilo slabšanje stanja – raziskovalci pravijo, da v tem primeru uporaba tehnologije moti ostale ključne aktivnosti, kar se kaže kot slabše psihološko stanje.

Kje je meja?

Točka, kjer pozitivni efekt postane negativni, je pri vsaki kategoriji drugje. Na primer, več kot dve uri preživeti na pametnem telefonu med tednom in več kot štiri ure preživete na pametnem telefonu za vikend so raziskovalci povezali s slabšim psihološkim stanjem. Ta pojav je sicer bil prisoten zgolj minimalno, saj je pokazal zgolj 1% mladostnikovega psihološkega stanja.

Raziskovalci celo ugotavljajo, da je pozitivni efekt kvalitetnega spanca in rednega zajtrkovanja tri-krat močnejši. Torej, če potegnemo črto, Unicefova raziskava kaže na to, da je nekaj časa preživetega pred digitalnimi ekrani koristnega za otrokovo psihološko stanje. “Digitalna tehnologija je koristna za otrokove socialne veščine”, pišejo v poročilu. Kar pa se tiče vpliva na fizično aktivnost, je ta praktično ničen.

Kot smo že omenili takšnim in podobnim raziskavam ni konca. Še vedno smo prepuščeni lastni oceni, ko seveda govorimo o času, ki ga preživljamo pred ekrani, res pa je, da nekateri uporabniki presegajo vse meje normalnega, ne glede na to, da so te meje zelo variabilne.


Prijavi napako v članku

Povezave



Kaj berejo drugi?

Partnerji Računalniških novic Prikaži vse

PRIMO TELEFONIJA d.o.o.

Šmartinska cesta 106, 1000 Ljubljana, Tel: 07 490 14 50

MITS d.o.o.

Butari 20a, 6272 Gračišče, Tel: 040 895 342
Bodite pozorni pri izbiri pravega ponudnika programskih rešitev za gostinstvo, hotelirstvo in druge storitvene dejavnosti. Večina ponuja le generične oblike rešitev, ki ne zadostujejo ... Več

ETRUST d.o.o.

Arja vas 101, 3301 Petrovče, Tel: 03 710 37 80
Etrust d.o.o. razvija MES sisteme, namenjene planiranju in optimizaciji proizvodnje, ki so povezljive tudi z ERP sistemi, kot je npr. SAP. Več
Zlati partner

GS1 Slovenija

Dimičeva ulica 9, 1000 Ljubljana, Tel: +386 1 5898 320
GS1 Slovenija je neodvisna in nepridobitna organizacija na področju mednarodnih standardov GS1 za identifikacijo, zajem in elektronsko izmenjavo podatkov v Sloveniji. Ima preko ... Več