Računalništvo, telefonija
15.02.2020 08:00
Posodobljeno 4 leta nazaj.

Deli z drugimi:

Share

Koronavirus: družbena omrežja povzročila prvo pravo “infodemijo”

Svetovna zdravstvena organizacija je v začetku februarja koronavirus označila za "masovno infodemijo", s čimer je skušala opisati prenasičenost z informacijami, ki jih omogoča tehnologija oziroma neslutene možnosti komunikacije in širjenja novic – nekatere od njih so bile točne, nekatere ne. Največjo paniko so sprožile prav objave na družbenih omrežjih.
Koronavirus je prva prava »infodemija«
Koronavirus je prva prava »infodemija«

19. januarja je Tommy Tang z dekletom zapustil Shenzhen, da bi obiskal njeno družino v Wuhanu. Tam naj bi preživela praznike, vendar sta že na poti poslušala o do tedaj še ne slišanem koronavirusu (zdaj uradno znanem po imenu COVID-19). Imela sta informacije, da je virus lokaliziran na zelo majhnem območju. Lokalne oblasti so ljudem govorile, da so v nevarnosti za okužbo samo tisti, ki obiščejo specifično tržnico ali pridejo v stik z divjimi živalmi.


20. januarja je dr. Zhong Nanshan – prvi zdravnik, ki je leta 2003 odkril SARS, stopil pred kamere nacionalne televizije in spregovoril: “Virus se lahko širi od osebe do osebe”. Začela se je panika. Čez noč so v mestu vsi začeli nositi maske. Tang je skupaj z dekletom ugotovil, da preprosto ni več varno. Vse načrte in rezervacije sta odpovedala in že naslednji dan odšla na železniško postajo. Samo 48 ur po tem je mesto postala karantena.


Ko sta prispela nazaj v Shenzhen, sta se za 14 dni postavila v karanteno. Iz stanovanja sta hodila samo enkrat na dan, ko sta nosila smeti, Tang pa se ni mogel pridružiti svoji družini pri praznovanju praznikov. Svoji mami je zaželel srečno novo leto kar preko telefona, ko je ona stala pred vrati. Vse, od hrane do mila sta naročala preko aplikacij. Tretji dan karantene je Tanga zajela dodatna panika, saj je ugotovil, da je v aplikaciji bilo vse razprodano.


“Ostalo ni ničesar, nič zelenjave, toaletnega papirja, ničesar”, je povedal za spletni portal Technolgy Review. Kljub temu pa je bila situacija še vedno boljša kot v Wuhanu.


Prenasičenost z informacijami

Tisto, kar je pri Tangu vzbudilo največjo paniko, so bile objave na družbenih omrežjih. Kot sam pravi, je občutil tak strah kot še nikoli prej. Z dekletom sta doživela več paničnih napadov in tesnobo. Bilo ju je strah, da ne bi prišla v stik z virusom, prav tako pa ju je bilo na smrt strah za zdravje svojih družin. “Čisto po pravici povedano, je zelo težko opisati dogajanje v teh 14 dneh. Preostala nama ni nič drugega, kot da bereva novice, ki pa so bile iz dneva v dan slabše. Menim, da je to tisto najtežje“, je povedal Tang.


2. februarja je Svetovna zdravstvena organizacija označila koronavirus za “masovno infodemijo”, s čimer je skušala opisati prenasičenost z informacijami – nekatere od njih so bile točne, nekatere ne. Vse to je vplivalo na ljudi, ki niso znali razločiti med verodostojnimi in lažnimi viri novic. “Infodemija” pa je glavna razlika med izbruhom koronavirusa in drugimi podobnimi pojavi. Medtem ko so SARS, MERS in Zika vsi povzročili globalno paniko, je strah pred koronavirusom bil zaradi družbenih omrežij toliko večji. Družbena omrežja so omogočila širjenje napačnih informacij, s čimer je bilo ustvarjeno izredno negotovo okolje, ki je vzpodbudilo stres in rasizem med ljudmi na spletu.


Svetovna zdravstvena organizacija je skušala vsaj do določene mere zajeziti problem povezovanja s Twitterjem, Facebookom, Tencentom in TikTokom. Povezali so se tudi z Googlom – ta je za njih vzpostavil Google SOS alarm, ki poskrbi, da so pomembne informacije o koronavirusu na vrhu iskalnih zadetkov. S Facebookom ciljajo na specifične populacije in demografije, katerim želijo pošiljati karseda pomembne zdravstvene informacije. Povezali so se celo z vplivneži v Aziji, da bi napačne informacije filtrirali.


Tudi družbena omrežja so sama začela boj proti širjenju lažnih informacij in informacij, ki bi lahko povzročile še več škode. Tako se je recimo TikTok zavzel, da odstrani vse videe, ki bi lahko škodovali širši javnosti, Facebook je prav tako cenzuriral objave z dvomljivo zdravstveno vsebino, Tencent, lastnik WeChata pa je analiziral vse objave, povezane s koronavirusom. Kljub takšnim in podobnim akcijam je plaz vsebin dobesedno zasul trud družbenih omrežij in zdravstvenih organizacij po svetu.


Vir verodostojnih, a tudi napačnih informacij

Pojavila se je ksenofobična vsebina, rasistične meme objave na TikToku in Facebooku, nekateri mladostniki pa so celo uprizarjali simptome koronavirusa, da bi si tako pridobili več pozornosti na družbenih omrežjih. Ta spletna “zastrupljenost” se je prenesla tudi v sam fizični svet. Azijci so se po vsem svetu soočali z grobimi opazkami, neposrednim rasizmom in zlorabami, kitajska podjetja, restavracije in poslovanje nasploh pa je doletel hiter padec. Podobno se je zgodilo na Kitajskem, kjer so prebivalce Wuhana v večji provinci Hubei praktično izobčili. Dogajalo se je celo to, da so tisti, ki so v času karantene potovali po svetu in so bili iz Wuhana, dobili prepoved letenja z letali.


Ne glede na to, kako zelo so družbena omrežja pomagala pri širitvi napačnih informacij, ne smemo pozabiti, da so ta ista omrežja bila tudi vir verodostojnih informacij. Novinarji po svetu so uporabljali kitajska družbena omrežja za zbiranje bolj jasne slike glede celotnega dogajanja. Obseg osebnih izpovedi, anekdot in zgodbic, ki so vsak dan krožile na različnih platformah, je ustvaril pritisk na vlado Kitajske, da je ta hitreje izdajala resnične, bolj natančne informacije.

V začetni fazi izbruha virusa so se številni zdravniki sami odločili, da izkoristijo kanal družbenih omrežij in svetu pokažejo, kako resna je situacija. To se je zgodilo kljub temu, da se je vlada na vse pretege trudila, da obdrži nadzor na tokom informacij. Zdravniška opozorila so postala viralna, s čimer so uspešno pritisnili na vlado, da ljudem podaja več informacij. Pozneje, ko je eden od zdravnikov, Li Wenliang, umrl zaradi koronavirusa, so platforme na Kitajskem pregorele. Vsul se je plaz jeze in besa, ki je bil usmerjen proti vladi, ki naj bi skrivala potrebne informacije.

Družbena omrežja oz. tovrstni načini uporabe družbenih omrežij bi lahko v prihodnosti bili uporabljeni za spremljanje širjenja takšnih in podobnih virusov. Številne storitve po svetu že recimo uporabljajo te tehnike, s katerimi spremljajo napredek koronavirusa. Raina MacIntyre, strokovnjakinja za bio varnost na Univerzi v New South Walesu, je januarja objavila članek v strokovni znanstveni reviji Epidemiology, v katerem je ugotovila, da bi lahko bile vroče točke čivkov dober indikator, kako se bolezen širi. “Še posebej to velja tam, kjer je zelo aktivna cenzura oz. manjkajo viri za poročanje glede širjenja bolezni”, je povedala. Na tak način bi lahko zdravstvene organizacije reagirale še hitreje, s čimer bi preprečile, da informacije povzročijo preveliko paniko.


Žalovanja in dobre želje

Na nek čuden način so družbena omrežja postala tudi mesto žalovanja. Uporabniki platform Weibo in WeChat so delili številne zgodbe od sočustvovanja do izražanja dobrih želja. Poleg številnih prestrašenih objav, smo lahko zasledili sporočila ljudi iz karantene, pacientov, ki so ostali brez zdravila itd. Na drugi strani smo bili deležni bolj pozitivnih zgodb, kjer so ljudje opisovali, kako prostovoljno pomagajo, kako radodarno donirajo stredstva itd.

“Takšnih osebnih zgodb je bilo ogromno, čeprav verjetno niti nismo imeli tega občutka”, je povedal Shen Lu, novinar iz Bostona, ki je pozorno spremljal aktivnosti na družbenih omrežjih na Kitajskem. Kot sam pravi, so te zgodbe predstavljale pomemben način, kako slediti krizi tako na Kitajskem kot drugod. Vse te objave so bile kot neke vrste katarza, ki je ljudem vlivala vsaj malo upanja.



Prijavi napako v članku


Kaj berejo drugi?

Partnerji Računalniških novic Prikaži vse

VENUM PC

Cesta Jaka Platiše 18, 4000 Kranj, Tel: 06 999 39 83
Gaming računalniki, kot ste si jih vedno želeli Venum PC je inovativno podjetje, ki se ukvarja s servisom, odkupom in prodajo računalniške opreme. Na njihovi spletni strani ... Več

eTAROK, MIROSLAV CIGAN s.p.

Ulica Štefana Kovača 2, 9231 Beltinci, Tel: 041 519 443
Računalniška igra za ljubitelje taroka Življenje se je v zadnjem letu preselilo v naše domove, kjer poleg dela iščemo različne vrste razvedrila. Za ljubitelje igre s tarok ... Več
Zlati partner

ECETERA d.o.o.

Motnica 7a, 1236 Trzin, Tel: 01 600 10 10
Vas zanima, kako vzpostaviti trajno in dobičkonosno komunikacijo s ključnimi ciljnimi skupinami, ki so pomembne za uspešno poslovanje podjetja in njegovo pozitivno podobo v javnosti? ... Več
Zlati partner

GENIS d.o.o.

Likozarjeva 1a, 4000 Kranj, Tel: 04 251 93 00
Podjetje Genis je eden vodilni slovenskih proizvajalcev informacijskih rešitev za poenostavitev in digitalizacijo delovnih postopkov v srednjih in velikih podjetjih. Njegove ... Več