Naprava, ki jo uporabljamo vsak dan, ubija na stotine ljudi po vsem svetu

Ko razmišljate o stvareh, ki so potencialni morilci, verjetno ne razmišljate o pametnih telefonih, kajne? Za vas imamo slabo novico, namreč ravno telefoni nas lahko ubijejo. Verjeli ali ne, pametni telefoni so odgovorni za smrt številnih ljudi po svetu in tukaj ne govorimo o negativnih vplivih 5G tehnologije, »Wi-Fi« omrežja ali telefonskega signala.

Eden najbolj očitnih primerov so ljudje, ki so zaradi telefonov umrli na cestah. Ne samo zato, ker so slepo gledali v svoje telefone med vožnjo – Avstralci trdijo, da je uporaba telefonov glavni razlog za povečanje smrtnih žrtev na cestah, saj 32% voznikov priznava, da med vožnjo berejo SMS sporočila. Raziskava Community Attitudes to Road Safety 2013 Survey Report potrjuje te rezultate.

Število ubitih pešcev v ZDA je od leta 2009 zraslo za neverejtnih 51%. Leta 2017 je v Avstraliji ta številka poskočila za 20% v enem letu, policija pa krivi ravno neodgovorno uporabo pametnih telefonov. Če niste opazili, koliko ljudi na prehodih za pešce spregleda približevanje vozil, ker pač gledajo v svoje telefone, je to verjetno zato, ker ste tudi sami gledali v svoj telefon.

RACQ si prizadeva za nove zakone, ki bi strožje kaznovali tiste, ki prečkajo ceste na prehodih in ob tem gledajo v telefone. »Menimo, da je to nujno potrebno in da je le vprašanje časa, kdaj bodo v uporabi nove kazni«, pravi Paul Turner, predstavnik za odnose z javnostmi. Samo pomislite, kako se sami kdaj zalotite, ko nekaj časa skoncentrirano gledate v telefon in potem hitro pogledate »v svet« ter kar malce zmedeno iščete odgovor na vprašanje: »Kaj se dogaja okrog mene?«.

Če se v zgoraj opisanih primerih ne prepoznate, je to samo dobra stvar za vas. Kljub temu pa bodimo iskreni in se vprašajmo, kakšen je naš odnos s pametnim telefonom? Tudi, če nas ne spravlja v smrtno nevarnost, koliko škode naredi za nas?

Dopamin in kortizol

Ste že kdaj občutili »fantomske vibracije«? Gre za občutek vibriranja telefona, ki ga sploh ni. Zadevo je v zadnjih letih raziskovalo več študij. Ena od njih je pokazala, da se s fantomskim vibriranjem sooča 68 odstotkov medicinskega osebja v bolnišnici in kar 89 odstotkov študentov na dodiplomskem študiju na univerzi. “In večina je priznala, da se jim stvar sploh ne zdi moteča,” je za BBC povedal strokovnjak Robert Rosenberger. “Pravzaprav gre za pareidolijo – iluzijo oz. sposobnost možganov, da neznane oblike pretvorijo v znane – kot na primer takrat, ko se nam zdi, da v oblakih vidim oblike živali,” še pojasnjuje.

Dejstvo je, da ljudje postajamo zasvojeni z dopaminom, ki nam ga naši pametni telefoni dvignejo več stokrat na dan, obenem pa doživljamo napade nevarnih količin kortizola, ki se prav tako pretaka po našem telesu. Ta kombinacija dopamina in kortizola vpliva na vse, na to, kako spimo, na našo koncentracijo, spomin, sposobnost odločanja in tudi na naše fizično zdravje. Verjetno veste, da so številne aplikacije narejene tako, da v nas gradijo navade. Poleg tega pa recimo všečki na Facebooku in Instagramu sprožajo »srečne« kemikalije v naših možganih. Nekaj podobnega kot poker in ostale igre na srečo.

Mobilne naprave, polne družbenih omrežij, elektronske pošte in novičarskih aplikacij, pri nas ustvarjajo konstanten občutek obveznosti, s čimer pride stres. Glede na rezultate aplikacije Moment, povprečni Američan porabi za telefon štiri ure na dan. Na žalost niso vse informacije, ki jih dobimo s strani telefonov, pozitivne. Recimo nadležni maili naših kolegov iz službe, ali kakšne druge slabe novice. Na ta račun se sprošča kortizol. Ta je v telesu za to, da reagira na fizične grožnje – kot so nadlegovanje ipd. Poskrbi namreč, da se naše telo fizično spremeni, poviša se srčni utrip, raven adrenalina in sladkorja v krvi. Na žalost naše telo reagira s kortizolom tudi, ko doživljamo čustveni stres. Pametni telefoni nam lahko povzročijo ravno to, tudi po več krat na uro.

»Vaša raven kortizola se avtomatsko dvigne, ko imate v bližini telefon, ali ko ga slišite, ali ko se vam samo zdi, da ga slišite«, pravi David Greenfield, ustanovitelj centra Center for Internet and Technology Addiction. »Gre za stresni odziv in naravna reakcija telesa je pogledati telefon, saj s tem odženemo stres. Ko pogledamo telefon, lahko dobimo še več slabih novic in s tem lahko pademo v kronično stanje visokih ravni kortizola. Posledično to pomeni tveganje za razne zdravstvene težave, kot so srčni zastoji, demenca, sladkorna in depresija«, je še dodal Greenfield.

Dr. Robert Lustig, avtor knjige The Hacking of The American Mind je pred kratkim za The New York Times povedal, da »vsaka kronična bolezen med drugim nastane zaradi stresa in telefoni tega nedvomno povzročajo«.

Kljub temu, da so pametni telefon do določene mere škodljivi, so med nami komaj zadnjih 12 let recimo. Samo predstavljajte si, kakšni so vplivi uporabe telefonov na naše otroke in ostale prihajajoče se generacije. Vsi, ki so stari nad 10 let, si ne morejo predstavljati življenja brez pametnega telefona. Ko odraščajo, se zna celo zgoditi, da telefon kot darilo prejmejo s strani svojih staršev.

Po mnenju Davida Gillespieja, avtorja knjige Teen Brain – Why Screens Are Making Your Teenager Depressed, Anxious And Prone to Lifelong Addictive Illnesses – And How to Stop it Now, je to tako, kot da bi svojem otroku dal kokain ali heroin.

Mladostniki, zasvojenost in tesnoba, ki ju povzročajo pametni telefoni

Gillespiejeva knjiga je polna šokantnih podatkov in informacij, ki se v celoti skladajo z obnašanjem mladostnikov. Še posebej, če ste dovolj pogumni ali strogi, da mu odvzamete pametni telefon. Gillespie piše, da v človeku v obdobju pubertete preneha delovati »obrambni sistem, ki nam preprečuje, da bi postali zasvojeni«.

Ravno to je razlog, zakaj je to obdobje najslabše, ko govorimo o začetkih pitja alkohola, kajenja, ali spolnih odnosov. Vsega tega se družba dobro zaveda in se proti temu uspešno bori. »Med letom 2007 in danes se je stopnja mladostniške nosečnosti znižala, prav tako konzumpcija alkohola in cigaret – vse številke so približno razpolovljene, kot so bile takrat. Dejstvo je, da je to velik dosežek in ne vem, zakaj o tem ne govorimo več«, še dodaja Gallespie. Istočasno bi pričakovali, da se stopnja tesnobe in depresije med mladostniki niža, vendar se dogaja ravno obratno, številke so se podvojile.

»To nam pove, da nekaj nadomešča vse te oblike zasvojenosti«, pravi Gillespie. Govora je seveda o napravah, ki se nahajajo v rokah vseh mladostnikov in ki imajo velik potencial za razvoj novodobne zasvojenosti. Programska oprema za pametne telefone in aplikacije so narejene tako, da zasvojijo uporabnika. Imajo v bistvu enak učinek, kot ga imajo igre na srečo na odvisnike od njih. Obstaja na milijone podjetij, ki tekmujejo, da bi bile ena od petih aplikacija na domačem zaslonu, ki jo na dnevni ravni kliknemo sto ali večkrat.

Mladostniki so zelo dovzetni za vse te poizkuse, dejstvo pa je, da so fantje in dekleta targetirani na različne načine. Gillespiejeva raziskava kaže, da mlada dekleta nagrajuje oksitocin – je socialni hormon, hormon ljubezni, zaupanja, povezovanja. Pri dekletih se ta najbolj sprošča, ko so v neki skupini deklet in jih ta skupina podpira oz. odobrava. Počutijo se zaželjene in všečne. Oksitocin je močnejši pri dekletih, kot pri fantih. Družbena omrežja sicer niso ljudje, vendar posnemajo človeške učinke na ljudi. Facebook, Instagram in ostala druščina so vsi »high-speed« simulatorji družbenega odobravanja in mlada dekleta se na to še posebej odzivajo.

Fantje pa so na drugi strani stimulirani v obliki tveganja in nevarnosti. »To je razlog, zakaj je igranje na srečo tako popularno; možnost poraza in občutek olajšanja ob preživetju sta dva nagradna občutka za fante – Gillespie še dodaja, da je to tudi razlog, zakaj imajo radi vlakce smrti. »Stimulacija tega so spletne igralnice, prvoosebne streljačine, kot je recimo Fortnite itd. Vse te igre so narejene na principu preživetja in občutka olajšanja«, še dodaja.

Če k temu vsemu dodamo še aspekt možnosti klepetanja s prijatelji med igranjem igre in mobilnost telefonskih iger, imamo velik potencial za zasvojenost. Gillespie pravi, da so te naprave od vsega začetka bile narejena tako, da so čudovite, enostavne za uporabo in take, da se jih težko odpovemo. Sam Steve Jobs je nekoč dejal, da svojim otrokom ne bi pustil niti blizu telefonom.