Mobilno RSS Facebook Twitter E-novice Nastavi za domačo stran Dodaj med priljubljene Podcast Rock Radio Pozabljeno geslo Registriraj se Prijava



  • A- A+

27.02.2020      8:00
|
Quo Vadis, Evropa?

Digitalizacija: lahko EU še ujame Kitajsko in ZDA?

  • A- A+

Jaka Repanšek, vodja strateške skupine za regulativo in okolje Slovenske digitalne koalicijeJaka Repanšek, vodja strateške skupine za regulativo in okolje Slovenske digitalne koalicije

Evropska unija na digitalnem področju že vrsto let zaostaja za največjima tekmicama, ZDA in Kitajsko. Premajhna ambicioznost, razpršenost vlaganj, pretogi regulatorni okvirji in še mnogo razlogov je, da je EU vse bolj v vlogi opazovalca in ne oblikovalca globalnih digitalnih trendov.

Med 15 največjimi tehnološkimi podjetji na svetu ni niti enega iz Evrope. Vsakdanjik nam krojijo hitro rastoča, prodorna in razvojno naravnana podjetja iz Kitajske in ZDA, ki Evropo vse bolj prehitevata tudi na področju razvoja umetne inteligence. Obseg vlaganj v obeh omenjenih državah je neprimerno večji od vlaganj v Evropski uniji, razprave okoli novega proračuna EU (2020-2017) pa ne kažejo večjih ambicij po financiranju prebojnih tehnologij na digitalnem področju. 

 

Pretogi regulatorni okvirji

Evropska komisija pod taktirko Ursule von der Leyen je pred dnevi sicer sprejela ambiciozni načrt digitalne preobrazbe, ki med drugim Komisiji narekuje pripravo predloga o razvoju umetne inteligence v prvih 100 dneh mandata. Strategijo, poimenovano Oblikovanje digitalne prihodnosti Evrope, je v palači Berlaymont predstavila skupina "najmočnejših" komisarjev, digitalni načrt pa bo dopolnila še strategija o uporabi podsatkov in bela knjiga o umetni inteligenci. Ne glede na velike besede in nesporne ambicije Komisije, se ni mogoče upreti občutku, da je Evropska unija predvsem talka obširnih strategij, ki opisujejo "kako loviti ribe", le-te pa obširno in precej hitreje lovijo na drugi strani Atlantika. Zatakniti se utegne že pri vprašanju uporabe tehnologij, ki posegajo na področje zasebnosti in varstva osebnih podatkov. Nemčija, denimo, razmišlja o uvedbi tehnologije prepoznave obrazov, ki bi omogočila avtomatično identifikacijo "nevarnih" potnikov in oseb na javnih prireditvah, česar se v mnogih državah članicah, vključno s Slovenijo, močno otepajo. Ključna bo tudi regulacija uporabe "big data", brez katerih si razvoja umetne inteligence ni mogoče zamisliti ter ureditev etičnih dilem.

 

Pri tem trčimo na težavo, na katero že vrsto let opozarjamo predstavniki strokovnih združenj in gospodarskih zbornic. Evropski regulatorni okvir je pogosto pretirano tog, restriktiven in ni dovolj razvojno naravnan. Povsem jasno je, da nacionalne zakonodaje na digitalnem področju ter evropske direktive in uredbe, ki jih usmerjajo, vselej zaostajajo za hitrim razvojem na področju informacijskih tehnologij in novih oblik komunikacij, povrh vsega pa je zakonodaja v 27 državah članicah pogosto različna. Zato je želja bruseljskih uradnikov, da prihodnji digitalni ustroj EU čim bolj poenotimo, pravilna in nujna. A ob tem ne smemo mimo vprašanja konkurenčnosti EU kot celote – sprejemanje prestrogih in preozkih predpisov na digitalnem področju, ki ne pozna fizičnih meja, bo kljub dobrim namenom povzročilo odtok tehnoloških podjetij v odhahajočo članico Veliko Britanijo (ki ima prav takšne prebege v genskem zapisu brexita) ter še obsežneje v ZDA, Kitajsko, Indijo in druge tehnološke velesile.

 

Slovenija iz leta v leto nižje

In kje je pri tem Slovenija? Čeprav še 2007 ena najbolj perspektivnih in hitro razvijajočih se digitalnih gospodarstev (in družb), je na indeksu DESI (Digital Economy and Society Index) iz leta v leto nižje. Tudi pri nas je strategij veliko, napisane so dobro in celovito. A žal na izvedbenem področju Slovenija močno zaostaja, premalo pa je tudi sistemskih vlaganj v razvoj digitalnih kompetenc in okolja. Za hitro starajočo se družbo je to lahko pogubno že na srednji rok. Naj ponovimo nekaj misli iz decembrskega Foruma Slovenske digitalne koalicije: Največje vrzeli v Sloveniji beležimo pri uporabi internetnih storitev, človeškem kapitalu, integraciji digitalnih tehnologij v gospodarstvu in povezljivosti. Na posameznih področjih imamo izjemne razvojne in gospodarske presežke, žal pa kot družbena celota ne znamo in ne zmoremo izkoristiti vseh priložnosti. Na katerih področjih moramo torej doseči več? Velik pomen za gospodarstvo bo imelo visoko zmogljivo računalništvo, robotika in dodajalne proizvodnje (3D tiskanje, t.i. additive manufacturing); ključno bo zagotavljati visoko raven kibernetske varnosti, umestitev umetne inteligence in kvantnega računalništva kot novih tehnoloških mega trendov, povečati vlogo tehnologije obsežnih podatkov in kripto tehnologij ter v vseh starostnih skupinah izboljšati digitalno pismenost in veščine prebivalstva (v okviru formalnega izobraževalnega sistema in pri vseživljenjskem učenju zaposlenih in starejših). Seveda pa nobeden od navedenih ukrepov ne bo možen brez spodbudnega regulatornega okolja, ki bo omogočalo razmah digitalnega gospodarstva in digitalizacijo drugih industrijskih sektorjev ter področij družbe.

 

Srečno, e-sLOVEnia in e-EU.











KOMENTIRAJ

X



ANKETA
Arhiv anket

Ali ob trenutni nevarnosti koronavirusa delate od doma?






>>
Delo na domu, nadzor in kaj pravi zakon?

ZADNJE RAČUNALNIŠKE TEŽAVE IN REŠITVE

ZADNJE KOMENTIRANE NOVICE

Pametni mobilni telefon in osebni računalnik ... 3
Gregor  |  Na prvi vtis spominja na staro komunikat...
Neverjetno. Microsoft Edge prehitel Firefox! 3
Justin.Forfunky  |  Kaj dosti znanja nimam. Enostavno se mi ...
Neverjetno. Microsoft Edge prehitel Firefox! 3
user543  |  Vidim da si tudi ti mož kulture.
Neverjetno. Microsoft Edge prehitel Firefox! 3
Justin.Forfunky  |  Nameščenih imam 7 brskalnikov, Guglovega...
Novosti na področju polnilnih postaj za elekt... 1
Hrast105  |  Zaenkrat so po mojem nenju lastniki e-av...
RN KANAL




e-novice Želim brezplačno izdajo uredniškega izbora
najboljših računalniških novic na e-mail
Potrdi
(predogled)
(predogled)
(predogled)


100% skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odnaročili se boste lahko kadarkoli!
Twitter




V zgornje okence vpišite vaš elektronski naslov, na katerega boste prejeli nadaljna navodila.

Mozilla Firefox

Kliknite na meni Orodja (Tools) in izberite Možnosti (Options)
V zavihku Splošno (Main) v polje Domača stran (Home Page) vpišite naslov rn.si
Kliknite na gumb V redu (OK)

Internet Explorer

Kliknite na meni Orodja (Tools) in izberite Internetne možnosti (Internet Options)
V zavihku Splošno (General) v polje Home Page (Domača stran) vpišite naslov rn.si
Kliknite na gumb V redu (OK)

Chrome

Hkrati pritisnite ALT+F in izberite Možnosti
V zavihku Osnove kliknite na gumb Uporabi trenutno stran
Kliknite na gumb Zapri

Netscape Navigator

Kliknite na meni Tools in izberite Options
V zavihku Main v polje Home Page vpišite naslov rn.si
Kliknite na gumb OK

Opera

Hkrati pritisnite CRTL+F12
Kliknite gumb »Use current«
Kliknite na gumb OK

Safari

Hkrati pritisnite tipki CTRL+","
Izberete zavihek General
Kliknite gumb »Set to current page«

Mozilla Firefox

Hkrati pritisnite tipki CTRL+D
Kliknite na gumb Shrani (Save)

Internet Explorer

Hkrati pritisnite tipki CTRL+D
Kliknite na gumb Dodaj (Add)

Chrome

Hkrati pritisnite tipki CTRL+D
Kliknite na gumb Končano (Finish)

Netscape Navigator

Hkrati pritisnite tipki CTRL+D
Kliknite na gumb OK

Opera

Hkrati pritisnite tipki CTRL+D
Kliknite na gumb OK

Safari

Hkrati pritisnite tipki CTRL+D
Kliknite na gumb OK