Računalništvo, telefonija
26.09.2016 15:53

Deli z drugimi:

Share

Pametno vojskovanje in Internet stvari

Povzeto po The Internet of Things, poglavje Smart Warfare, Michael Miller.
Pametno vojskovanje in Internet stvari
Pametno vojskovanje in Internet stvari

Vojaški strokovnjaki delijo zgodovino vojskovanja v tri generacijsko časovno opredeljena obdobja in četrto, ki v današnjih časih začenja svojo življenjsko pot. Vsako obdobje je definirano s tehnološkimi in strateškimi značilnostmi bojevanja.

Štiri generacije vojskovanja

Za prvo generacijo bojevanja so značilne vojaške linije oz. vrste. Tako bojevanje je poznano iz časov Napoleona, ko so množice postrojenih vojakov pogumno korakale proti sovražnikovim množicam prav tako v vrste postrojenih vojakov. Pri tem so uporabljali orožje, ki je bilo takrat višek tehnologije (običajno so s puškami ustrelili le enkrat), z njim marširali drug proti drugim in tako skušali ubiti čimveč nasprotnikov. V prazgodovini je bilo orožje kamen in palice, kasneje meči, sulice in kiji, kasneje muškete (stare vrste pušk) in bajoneti. To so bili brutalni in krvavi časi, spopadi nož na nož, klanje nasprotnikov in tehnologija pri tem ni kaj dosti pomagala.

Za drugo generacijo bojevanja je značilno bojevanje na daljavo. Tehnologija je bila naprednejša, ubijanje bolj učinkovito, razvili so topovsko artilerijo, puške so bile natančnejše. S to naprednejšo tehnologijo vojakom ni bilo treba več stati pred sovražnikom in ga ubijati. Bojevanje se je vršilo na daljavo. Tako bojevanje je značilno za prvo svetovno vojno. Vojaki so bili vkopani v jarkih, tehnologija pa je opravila uničevanje sovražnikovih vrst. V prve vrste so postavili avtomatsko orožje oz. mitraljeze (francosko mitrailleuse). Zadaj za frontno črto so postavili topove in ostalo artilerijo, na sovražnikove črte pa so izstreljevali tudi granate s smrtonosnim plinom, ki je ob pravem vetru opravil svoje namesto človeškega dela. Če primerjamo napredek s prvo generacijo bojevanja, je bil napredek nepredstavljiv.

Za tretjo generacijo bojevanja je značilna velika hitrost bojev in taktika presenečenja z vdori na sovražnikovo ozemlje in hitrimi napadi od zadaj oz. iz nepričakovanih strani. Tehnološko so značilni tanki in letala, najbolj pa se je tak način bojevanja izkazal v drugi svetovni vojni ter je trajal do nekako l.2003 ob ameriški invaziji na Irak. Bojevanje na daljavo in bombardiranja iz zraka je zamenjalo star način bojevanja po sistemu nož na nož oz. prsa ob prsa. Ultimativni atomski bombi, ki so ju zavezniki odvrgli na Japonsko sta lep primer načina bojevanja tretje generacije, ki je tako postalo vse bolj neosebno in se je praktično spremenilo v pritisk na gumb.

Popolnoma se je pa spremnil način vojskovanja v četrti generaciji bojevanja kjer se je uničevanje sovražnika v celoti spremenilo v uničevanje na daljavo. Napadi se odvijajo natančno, usmerjeni so v tarče ne glede na to ali so tarče ljudje ali objekti. Droni in ostalo pametno orožje je sprogramirano za uničevanje v naprej določenih ciljev, zadetki so skoraj sto procentni. Manj je masovnega bombardiranja in s tem manj civilnih žrtev, manj streljanja na slepo oz. ga praktično ni več, več je vprogramiranih ciljev, ki ostanejo nezgrešeni. Vojaki so bolje zaščiteni, poslužujejo se on-line komunikacij, tudi video komunikacij, v vsakem trenutku so povezani kjerkoli in kadarkoli, uporabljajo pametne puške, s katerimi streljajo natančno in iz varnih razdalj.

Seveda je četrta generacija vojskovanja draga in dosegljiva samo tehnološko naprednim državam in vojskam. To sicer postavlja nerazvite države v podrejen položaj, toda zgodovinsko gledano zmage vedno pripadajo tistim, ki si to lahko privoščijo.

Pametna letala

Na daljavo vodena avtonomna letala običajno imenujemo droni. Prav ti so danes v celoti spremenili naravo vojskovanja. Prve drone so Američani uporabili v letu 1995 v času civilne jugoslovanske vojne in njenega razpada, kasneje so jih uporabili za uničevanje Al Kaide in teroristov v Pakistanu, Avganistanu, Somaliji in podobnih konfliktnih državah. Vojaške drone danes uporablja kar nekaj razvitih držav. Eden takih največjih vojaški dronov je ameriški Reaper, ki ga ne imenujejo zastojn »ubijalski lovec«. Usposobljen je za dvojno nalogo t.j. locirati tarčo in onesposobiti tarčo. Njegov doseg je 6000km, leti na največji nadmorski višini dobrih 15km. Njegov program je stal Američane 12 milijard, sama naprava pa je vredna 17 milijonov. Usposobljen je tako za izstrelke zrak-zemlja, kot za pametne lasersko vodene bombe. Ironično je, da je ta ubijalski stroj še najbolj humano orožje do sedaj, saj bistveno bolj ustreza Ženevski konvenciji, ki zahteva čim manj nedolžnih žrtev in škode v primeru vojn.

Pametne bombe

Pametne bombe ali vodljive bombe so lahko vodljive na daljavo s pomočjo »remote sistema« ali pa so avtonomne, kar zagotavlja večji učinek uničenja z manj kolateralne škode. Obnašajo se podobno kot droni s to razliko, da imajo vgrajen inteligentni sistem za vodenje samega sebe do cilja. Običajno imajo vgrajen GPS v kombinaciji z radarjem, infrardečim in laserskim signalom za vodenje. Taka bomba je neprimerljiva z bombami, ki so jih metali iz dvokrilnikov in drugih bombnikov in upali, da bodo bombe zadele kaj pomembnega.

Pametne puške in pametne krogle.

Pametne puške imajo običajno vgrajen laser, ki ga strelec usmeri na sovražnika. S pomočjo laserja puška preračuna razdaljo do tarče. Krogla je sprogramirana tako, da eksplodira pred ali v tarči, odvisno od namena uničenja. Vsaka krogla ima vgrajen časovni vžigalnik in majhen magnetni pretvornik, ki reagira z Zemeljskim magnetnim poljem. Pretvornik ustvari majhen izmeničen tok vsakič, ko se izstrelek zavrti okrog svoje osi. Miniaturni računalnik, ki je vgrajen v izstrelek šteje rotacije izstrelka in, ko krogla preleti z laserjem določeno razdaljo, računalnik v njej izda navodila za detonacijo krogle bodisi v bližini tarče bodisi v njej. Pri tem je treba vedeti, da je na 1000 metrih natančnost zadetka ne da bi posebej usposobili strelca 70%, medtem, ko je usposobljen strelec sposoben s klasično puško zadeti na tej razdalji le z 20% natančnostjo.

Obstaja še en novejši tip puške, imenovan Railgun. Deluje na osnovi elektromagnetnega sprožilca, ki pospeši težke izstrelke z nadzvočno hitrostjo s pomočjo elektromagnetnega polja do zavidljive hitrosti 7 machov oz. 7 kratne nadzvočne hitrosti. Izstrelki so vodeni, kar izjemno poveča natančnost.

Ameriška vojska pa razvija tudi laserske puške, ki so bolj podobne puškam iz filmov z naslovom Vojna zvezd, kot pa kakšni že razviti podobni napravi. Mehanizem v puški ustvari visokoenergetski laserski žarek z namenom uničiti molekularno strukturo tarče. Take puške lahko onesposobijo tudi ves sovražnikov elektrosistem, od računalnikov do avtomobilskih naprav in motorjev brez uničevanja žive sile ali objektov. Idejni vodje tega projekta v šali trdijo, da razvoj take uničevalne naprave povzroča bolj mrtvega sovražnika in bolj varno zaledje.

Vojaški roboti

Vojaški roboti so še v razvojni fazi, vendar že dosegajo zanimive rezultate predvsem kar se tiče mehanike hoje, plazenja, pobiranja s tal, prenašanja tovora in obvladovanja zahtevnega terena. Taki roboti bodo drastično zmanjšali število vojakov. Ameriški generali že danes načrtujejo njihovo številčno zmanjšanje na račun vojaških robotov.

Trenutno najbolj poznani in že ničkolikokrat uporabljeni so manjši roboti za odkrivanje bomb. Roboti so daljinsko vodeni, opremljeni z videonadzornim sistemom. Danes so nepogrešljivi in zamenjujejo tvegano človeško delo, kajti nič hudega ni, če jih med opravljanjem dela raznese.

Veliko denarja je bilo vloženega in se še vedno vlaga v razvoj daljinsko vodenih goseničarjev, podobnih tankom, ki so predvideni za prevoz tovora in opremljeni z mitraljezom. Poznano je podjetje HDT Global Dynamic , katerega produkti so prikazani na njihovi spletni strani, filmi pa na Youtubu. Diesel motor je sposoben vozilo pognati v klanec z nagibom 45 stopinj, vodljivo pa je do razdalje enega kilometra.

Zelo zanimiv robot je štirinožen robot imenovan LS 3, produkt podjetja Boston Dynamic. Spada v pešadijo, ter je podoben večjemu psu. Kako danes že uspešno premaguje zelo zahteven teren, si lahko ogledamo na Youtubu. Prenaša lahko tovor do 180kg. Ena izmed njegovih lastnosti je tudi ta, da lahko avtonomno sledi svojemu človeškemu gospodarju oz. ostalim vojakom. Pri tem uporablja tri načine sledenja: svojemu vodji lahko tesno sledi, lahko mu sledi na način, ko ima vklopljeno lokalizacijo, kar pomeni, da v omejenem obsegu sam premaguje ovire na poti, lahko pa svojega vodjo ignorira in uporablja lastne senzorje v izogib ovir. Osnovna naloga tega robota je oskrbovanje vojaških enot na zahtevnem terenu, kar pomeni izdatno pomoč človeškim vojaškim enotam.

Robotski super vojaki

Človeško bitje je izredno ranljivo biološko bitje. Poleg tega se telo hitro utrudi, potrebuje 8 ur dnevnega počitka, neodporno je na izstrelke, bombe, granate ipd. To je seveda šibka točka vsake vojske in ne le posameznika pač pa vse to povzroča sitnosti tudi generalom, ki morajo misliti na osveževanje in nenehno podporo enot.

Zato ameriška vojska financira razvoj eksoskeleta, ki naj bi zaščitil človeško telo pred izstrelki in mu dodal nekaj dodatne moči. Eksoskelet naj bi vojakom dodal zaščito v obliki trdnega robotskega oklepa, opremljenega z motorji, hidravliko, mehanskimi zglobi, senzorji, video displeji, napravami za nočni vid, mikrofoni, slušalkami, čelado in zaganjači za opravljanje dela, da bi na tak način povečali vojakovo moč in zmogljivost. Posledično bi vojaki lahko nosili več municije in težje orožje, skupaj tudi do 100kg, orožje pa bi reagiralo na vojakov ukaz. Vse je podobno Iron Manu, filmskega igralca pa nadomesti pravi vojak. Več o taki robotizirani zaščiti najdete na spletu pod »Human Universal Load Carrier« ali na kratko HULC, ter Raytheon XOS 2 Exoskeleton, ki jo imenujejo tudi druga generacija robotske opreme.

Naslednji korak je zasnovan v kombinaciji nevroznanosti, nanomedicine, mehatronike, robotike, računališke tehnologije in ostalih znanosti, kar omogoča izdelavo »kibernetskega organizma« ali »Cyborga« (okrajšava za cybernetic organism). Tak organizem sestavljajo organski in biomehatronski deli. Besedo cyborg sta prva definirala inovatorja Manfred Clynes and Nathan S. Kline že l.1960. Syborg ni sinonim za bionike, biorobote ali androide, pač pa je v vojaškem kontekstu zamišljena spojitev in sodelovanje mehanskih sistemov z biološkimi. Danes je kar nekaj projektov v fazi raziskav in testiranj kako upravljati npr. inteligentni robotski oklep vojaka in istočasno vplivati na vojakovo bojno dejstvovanje z močjo njegovih misli, kot posledica vgradnje mehanskih sistemov v vojakove možgane. Nanosenzorji v možganih bodo nadzorovali njegovo fizično stanje, nano inekcije pa bodo kot reakcija po potrebi vbrizgovale v možgane in telo ustrezne kemične spojine. Optični vsadki, bodo vojaku omogočili nočni vid in mu bistveno izboljšali vid. Taki vojaki bodo brez težav premagovali hud mraz ali velike vročine ter bili izjemno natančni pri uporabi svojega pametnega orožja.

Že kar nekaj let je minilo od razvoja prvih sistemov za izboljšanje razpoznave nevarnosti s pomočjo elektroencefalograma (EEG), s skaterim opazovalec bistveno lažje in natančneje razpozna potencialno nevarnost. Sistem nadzoruje računalnik in je lep primer sodelovanja mehanskih sistemov z biološkimi. Izmerjeni učinki so najmanj 2x boljši, kot v primeru, da vojak sam razpoznava nevarnosti.

Razvoj Cyborgov je šele na začetku, vsi začetki pa nekaj časa trajajo. Po daljši začetni razvojni fazi se razvoj običajno eksponentno pospeši in v fazi pospeševanja bo razvoj Cyborgov dobesedno eksplodiral v višave.

Avtonomni vojaški roboti

DARPA (Defense Advanced Research Projects Agency) oz. agencija, odgovorna za razvoj projektov za ameriško vojsko (razvila je internet), že nekaj časa razvija vojaške robote, ki bodo bodisi vodljivi na daljavo bodisi bodo avtonomni. Njeni samohodni dvonogi Atlas roboti so visoki 180cm in dosegajo zavidljive rezultate, ki si jih lahko ogledate na Youtubu. Američani imajo v načrtu izdelavo vojske teh robotov, ko bodo z razvojem dosegli ustrezne razultate, kar pa bo zelo kmalu oz. odvisno od tega ali je razvoj Atlasa in podobnih robotov že v svoji eksponentni fazi ali še ne.

Po domače rečeno vojaški roboti ne bodo nosili možganov na svojih oklepih, pač pa je za pričakovati, da bodo njihovi možgani v dobro zaščitenem oblaku. To nas sicer spominja na filme o Terminatorju in na sistem Skynet, ki je namišljena umetna inteligenca, delujoča na osnovi nevronskih mrež, pa je nekoč »šla malo po svoje« in se s človekom spustila v vojno. Načeloma v naši realnosti do tega sicer nebi smelo priti, vendar je treba vedeti, da bo praktično vsa tehnologija dostopna tudi »slabim fantom«, ki bodo hoteli uničevati. Zato si zaslužijo take inovacije najboljše zaščite.

Pametna strategija bojevanja

Še bolj pomemben dejavnik od pametnega orožja in kibernetskih vojakov je pravilna izbira strategije bojevanja. Pri tem igra najpomembnejšo vlogo količina informacij, kajti več informacij imajo poveljniki boljše odločitve lahko sprejmejo. Internet stvari igra tu glavno vlogo, kajti naprave so tiste, ki dobavljajo in osvežujejo sisteme s podatki. Take koristne naprave so npr. sateliti, droni, vojaški talni roboti, vohunske naprave v velikosti insekticidov, najrazličnejši senzorji ipd. Inteligentni sistemi vse podatke analizirajo, izdelajo zaključke in v končni fazi predlagajo rešitve na osnovi podatkovne logike brez človeških čustev.

Vse je na las podobno kakšni računalniški igri, kjer se računalnik bojuje z računalnikom. Vendar pa si vsi želimo to bistveno bolj, kot pa kakih pravih in uničujočih vojn.

Ali bo v nalsednjih vojnah sploh še kakšna človeška žrtev?

Zalo naivni bi bili, če bi trdili, da je ne bo. Danes smo sicer v časih, ko se vojskovati nikomur ne splača več, toda skoraj ni dneva, ko se kje na zemeljski polobli ne bi rodil kdo, ki bi rad čas zavrtel nazaj in poskušal uničiti človeško skupnost ter mu povzročiti škodo. Tak ne izbira in se običajno spravlja nad nedolžne žrtve. Toda, če predpostavimo, da bodo najrazvitejše države varovale vojaške naprave in roboti, potem si lahko zamislimo (zgolj futurološko), da kakšna manj razvita država ne bo niti pomislila na frontalne napade, pač pa se bo, kot kaže sedanjost, preusmerila v terorizem. Nenavsezadnje se bo terorizem izničil z uničenjem take države, kar za vojsko četrte generacije, ki bo teroristično državo uničila, ne bo noben problem.

A pomislimo, da se za napad odloči neka tehnološko razvita država, kjer je npr. na oblast prišel tiran in psihopat v obliki sodobnega Hitlerja. Država npr. poskuša s frontalnimi napadi robotov in naprav, ki so na las podobni državi, ki se brani. Sodobni tiran bi se v tem primeru odločil za izjemno neumno potezo, kajti svojo energijo bo preusmeril na vojskovanje, medtem, ko bo država, ki se bo branila še vedno nekaj časa pospeševala razvoj vojaških naprav. Tako bo taka država v trenutku v prednosti in tiran bo moral hočeš nočeš proglasiti predajo.

Kaj pa, če tiran ne bi bil neumen in bi zagotovil napadanje ob istočasnem eksponentnem razvoju vojaških naprav? V tem primeru bi nastopile človeške žrtve verjetno na obeh straneh. Naredimo miselni poizkus in si zamislimo tako vojno. Razvoj vojaških naprav je hkraten v obeh državah t.j. v napadeni državi in pri agresorju. V tem primeru sploh ni za pričakovati kakšnega uničevanja objektov, ker se to nebi izplačalo ne eni in ne drugi strani. Toda vsaka stran bi se posluževala tudi pametne strategije, kjer bi razpolagala z množico podatkov in informacijami o nasprotni strani. Že danes več kot polovica svetovnega prebivalstva živi v urbanih okoljih, kar namiguje, da bo država lahko najbolj ranljiva prav v mestih. Čas, ki sledi v naslednjih 5 do 10 let bo mesta spremenil v pametna mesta. Sedaj pa si zamislimo, da sovražni državi uspe prodreti v nekaj mestnih sistemov pametnega mesta. Če bi ji uspelo uničiti ali vsaj začasno onesposobiti sistem vodenja avtonomnih avtomobilov, bi to že lahko povzročilo hiter gospodarski zlom države. Nenavsezadnje lahko država napadalka onesposobi oblak v tretji državi, kjer imajo meščani shranjene delujoče aplikacije, ki so nujno potrebne za njihovo sodobno življenje. Dovolj bi bilo, da meščanom zmede urnike dnevnih opravil, ki jih potrebujejo za normalno delo in lastno preživetje. Lahko bi se zmedel sistem, ki odloča o dobavi električne energije (ni potrebe po prekinitvi elektike!) in meščani ne bi več optimirali porabo elektrike, pač pa bi zaradi previsokih računov preprosto bankrotirali, ustavile bi se naprave za ogrevanje, klime itd. Ne bi bilo poškodovano le mesto ampak cela država, katere življenje je že danes odvisno od skupnosti ostalih držav po svetu in trgovanja z njimi.

Pri vsem tem pa bi bila največja ironija v tem, da bi lahko pri tem nastale smrtne žrtve ali celo množični poboji ne, da bi bil izstreljen en sam metek ali poškodvan en sam mestni objekt in ne, da bi se v boj spustil en sam vojak ali celo ena sama naprava. Vse bi opravili programski sistemi.

Avtor: Matjaž Marussig

Viri: The Internet of Things (Michael Miller)

https://sl.wikipedia.org/wiki/Mitraljez

https://sl.wikipedia.org/wiki/Al_Kaida

https://en.wikipedia.org/wiki/General_Atomics_MQ-9_Reaper

https://en.wikipedia.org/wiki/Railgun

http://www.hdtglobal.com/

http://www.bostondynamics.com/robot_ls3.html

http://www.bostondynamics.com

https://en.wikipedia.org/wiki/Human_Universal_Load_Carrier

http://www.army-technology.com/projects/raytheon-xos-2-exoskeleton-us/

https://en.wikipedia.org/wiki/Cyborg

https://en.wikipedia.org/wiki/Cognitive_Technology_Threat_Warning_System

http://newatlas.com/tag-team-threat-recognition-technology/24208/

http://www.darpa.mil/

https://en.wikipedia.org/wiki/Atlas_(robot)

http://www.un.org/en/development/desa/news/population/world-urbanization-prospects-2014.html

https://en.wikipedia.org/wiki/Smart_city


Prijavi napako v članku


Kaj berejo drugi?

Partnerji Računalniških novic Prikaži vse

UV LED TISKALNIK

Brezje pri Dobrovi 74b, 1356 Dobrova, Tel: 041 735 643
Tisk Tavčar Tisk Tavčar d.o.o. je v osnovi družinsko podjetje z 20-leti grafičnih izkušenj, pa tudi strojništvo in elektronika jim nista tuja.Predstavljajo vam UV LED tiskalnik, ... Več
Zlati partner

iRobot Slovenija

Masljeva ulica 3, 1230 Domžale, Tel: 01 530 04 60
Podjetje iRobot se kot vodilni svetovni proizvajalec robotov za domačo rabo že več kot 25 let posveča razvoju, oblikovanju in izdelavi robotov, ki ljudem pomagajo postoriti več. ... Več
Diamantni partner

ZAVOD DIGITALNO INOVACIJSKO STIČIŠČE (DIH SLOVENIJE)

Dimičeva ulica 13, 1000 Ljubljana, Tel: 040 606 710
DIH Slovenije omogoča digitalno transformacijo po principu vse-na-enem-mestu, v Sloveniji in širše. Osvešča in zagotavlja storitve za rast digitalnih kompetenc, izmenjavo digitalnih ... Več

MIKRONIS IT, Boštjan Rudl s.p.

Jezdarska ulica 3, 2000 Maribor, Tel: 02 429 27 82
Kot lastnik podjetja, še posebej manjšega, imate številne odgovornosti in vloge. Ne ostane vam veliko časa za obvladovanje tehnoloških delovnih okolij, kjer se zahteva specializirano ... Več