Preverite resnice o spletnih straneh in aplikacijah za zmenke

Splet vam ponuja nešteto priložnosti, med katerimi se skriva tudi majhna možnost za to, da spoznate svojo “boljšo plovico”. Kljub temu pa vsi tisti, ki računate na to, da boste našli partnerja preko spleta, verjetno ne boste najbolj uspešni. To potrjuje raziskava spletnih zmenkov. Ogromno uporabnikov laže, večinoma za zabavo, dobra desetina pa si želi le spolni odnos. Vas zanimajo najpogostejše laži?

Najnovejša raziskava družbe Kaspersky Lab kaže, da bi lahko bili uporabniki, ki iščejo “tistega pravega” partnerja na spletu, razočarani. Število uporabnikov tovrstnih storitev narašča, so pa mnenja glede kvalitete močno deljena. Izkušnje iz portalov so zelo raznolike. Od lažnih informacij, fotografij in zlonamernih spletnih povezav, do nepridipravov, ki zgolj izsiljujejo informacije. Kljub opozorilom, da naj so uporabniki spletnih strani in aplikacij za zmenke pozorni in pazljivi, se zelo pogosto zgodi, da nasedejo lažnim profilom in to lahko potencialno vodi v resne težave.

Raziskava je pokazala, da so tisti, ki svojo sorodno dušo iščejo na platformah za spletne zmenke, kot so Tinder, Bumble, OkCupid, Badoo in druge, v manjšini. Le 11 odstotkov uporabnikov namreč na tovrstnih platformah išče partnerja za zvezo. Skoraj polovica (48 odstotkov) uporabnikov v spletnih zmenkih vidi le zabavo, dobra desetina (13 odstotkov) pa si jih želi le spolni odnos.

Laži se kar vrstijo

To, da je na spletu polno laži na najrazličnejših spletnih straneh, je dejstvo, ki se ga ne moremo izogniti. Tisti, ki dejansko iščejo resno zvezo imajo ravno zaradi tega velike težave. Kar 57 odstotkov vzorca zajetega v raziskavo priznava, so na spletnih straneh lagali. To pomeni, da so z drugimi uporabniki delili informacije, s katerimi so bili videti boljše kot v resničnem življenju, ali pa so tako celo poskušali ujeti svoje partnerje pri varanju.

Petina uporabnikov (19 odstotkov) navaja, da jih najbolj zmotijo lažne fotografije, vsakega desetega pa lažna pričakovanja glede razmerij (12 odstotkov) in neiskrenost glede obstoječega statusa svojega razmerja (11 odstotkov).

Kaj pa zlonamerne spletne strani?

“Spletni zmenki so odličen način spoznavanja novih ljudi v internet povezanem svetu in časovno natrpanem vsakdanu. Zato ni presenetljivo, da se tovrstnih storitev poslužuje kar vsak tretji uporabnik,” je povedal Andrei Mochola, vodja oddelka varnostnih rešitev za končne uporabnike pri družbi Kaspersky Lab, in dodaja: “Ampak ni vse lepo; tisti, ki iščejo sorodno dušo na spletu, se srečujejo z veliko količino lažnih podatkov, s sleparji in drugimi sumljivimi okoliščinami. Veliko število ljudi, ki se z laganjem na spletu poskušajo prikazati v boljši luči, kaže na to, da uporabniki izkoriščajo digitalne storitve za prirejanje informacij na spletu na način, ki v fizičnem svetu ni mogoč.”

“Kot pri vsakem priljubljenem trendu na internetu, se tudi v svetu spletnih zmenkov žal najdejo uporabniki, ki želijo to storitev izkoristit za zle namene. Pri tem ne odsvetujemo uporabnikom, da se v celoti izogibajo spletnim zmenkom, ampak jih spodbujamo, da imajo pri uporabi storitev vseskozi pred očmi tudi svojo varnost. Najboljši način za zaščito je poskrbeti za ozaveščenost v kombinaciji s prilagodljivo varnostno rešitvijo. Ta se mora odzivati na različne situacije in ščititi vse naprave, ki so zaradi dostopa do platform za spletne zmenke izpostavljene grožnjam.”

Torej kot lahko vidimo uporabnike spletnih zmenkov ne motijo samo zgoraj opisane zadeve, temveč jih motijo tudi zlonamerni napadi in grožnje glede njihove “kiber” varnosti. Vsak deseti uporabnik med razlogi navaja soočenje s sleparji, ki so od njih poskusili pridobiti osebne podatke in finančne informacije. Prav tako uporabniki navajajo prejemanje zlonamernih povezav oz. zlonamerne programske opreme, ki je okužila njihovo napravo. Varnostnemu tveganju so bolj izpostavljeni tisti, ki na spletu prirejajo svoje podatke. Tako je 16 odstotkov tistih, ki širijo lažne informacije, prek spletne storitve za zmenke utrpelo okužbo svoje naprave z vohunsko programsko opremo, izsiljevalskim virusom ali drugo zlonamerno programsko opremo. Podobna usoda je dočakala le 5 odstotkov uporabnikov, ki ne razširjajo lažnih informacij.