Prihaja (skoraj) brezgotovinska družba

Verjeli ali ne, ljudje so v strahu pred širjenjem novega koronavirusa prenehali uporabljati fizični denar – tako kovance kot bankovce. Nekateri trgovci, ki jih skrbi ista stvar, torej širjenje virusa, so celo prenehali sprejemati gotovino.

Zakaj je vse to sploh pomembno? Koronvirus je po vsej verjetnosti za vedno spremenil naše potrošne in plačilne navade. Spletna trgovina še vedno raste in potrošniki se vedno bolj nagibajo k “brezgotovinskemu” poslovanju s kreditnimi in debetnimi karticami. Globalna pandemija koronavirusa je v nas vgradila strah pred dotikanjem vsega. Obstaja neka percepcija, da je denar umazan, plačilni terminali pa nosijo na milijone bacilov.

• Po podatkih Vise se je uporaba bankomatov od pojava koronavirusa zmanjšala za 32%, kar 63% pa pravi, da uporabljajo manj gotovine;
• v Južni Koreji so bančne listine in tudi določeno količino denarja dezinficirali in postavili v posebno karanteno;
• padec rabe denarja je bil posebej visok v Veliki Britaniji, kjer so v članku Telegrapha citirali Svetovno zdravstveno organizacijo, ki je ljudem svetovala, da si po stiku z denarjem umivajo roke.

Že res, vendar strokovnjaki menijo, da je zelo malo verjetno, da je denar tisti, ki širi Covid-19 (še vedno pa je umivanje rok in osnovna higiena priporočljiva). Marca, ko je velik del sveta “ostal doma”, trgovine in nakupovalni centri so se zapirali eden za drugim, življenje pa se je postopoma ustavljalo, smo potrošniki masovno presedlali na virtualno nakupovanje. Trgovci, ki prej niso bili prisotni na spletu, so hiteli, da bi ujeli konkurenco, ki je bila že prisotna na spletu in je imela vzpostavljene takšne in drugačne digitalne kanale prodaje.

• “Zdi se, da se je dogajanje treh let na področju digitalne prodaje zgodilo v treh mesecih”, je povedal Brian Cole, vodja produktov in rešitev pri Visi. K temu je dodal še to, da opaža, da ljudje kupujejo iste stvari, kot bi jih kupovali sicer v živo, le da zdaj delajo enako na spletu.
• Število aktivnih Visa kartic za e-nakupovanje se je povečalo za 30%.
• “Covid-19 vpliva na to, da tudi tisti, ki sicer ne bi, uporabljajo spletno nakupovanje,” pravi David Robertson, avtor publikacije o avtoritativni kartični industriji, Nilson Report. Dodal je še, da ima sam 90-letnega prijatelja, ki se je odločil, da preizkusi spletno nakupovanje in ga zdaj redno uporablja naprej.

Praksa, ki je postala nekaj povsem vsakdanjega in verjetno ne bo tako hitro izginila

, je plačevanje preko aplikacij ali na spletnih straneh. Pa naj bo to nakupovanje zobne paste ali hlač. Tukaj velja omeniti še prakso, kjer kupci naročamo preko spleta in potem izdelke prevzamemo v trgovinah, ali na prevzemnih mestih.
Pospešena uporaba e-trgovine in plačevanja s karticami je prikladna tako za potrošnike, kot tudi za banke, ki pobirajo provizije od transakcij. Po drugi strani pa je ta ista stvar lahko slaba za trgovce, ki plačujejo te provizije, poleg tega pa za tist ljudi, ki nimajo bančnih računov.

• Trgovci se s ponudniki plačilnih storitev pogajajo že leta, slednji pa preprosto ne želijo popustiti pri provizijah, ki jih zahtevajo.
• Provizije se razlikujejo od tipa kartice in velikosti trgovca. Po navadi govorimo o 2%-2,5% na transakcijo.
• Kljub temu, da so stroški upravljanja s fizičnim denarjem vedno večji, bi po mnenju K. Craiga Wildfanga iz odvetniške pisarne Robins Kaplan, večina trgovcev, še posebej pa tisti manjši, ki se ukvarjajo z manjšimi transakcijami, raje pristali na gotovinsko plačevanje.

Zavedati se je potrebno, da nimajo vsi ljudje dostopa do kreditnih ali debetnih kartic – še posebej tisti z nižjimi dohodki. Po svetu smo lahko zasledili nekaj zgodb, kjer so se trgovci odločili za v celoti brezgotovinsko poslovanje, vendar so naleteli na močno neodobravanje ljudi z nižjimi dohodki.

• V ZDA, natančneje v Philadelphiji, so sprejeli zakon, ki trgovine obvezuje, da sprejemajo denar.

Naslednja velika stvar: brezstične kartice.

V Evropi so že nekoliko bolj razširjene, medtem ko v ZDA šele zares prihajajo. Tudi potrošniki so že prepoznali dodano vrednost.

• Apple Pay in Samsung Pay uporabniki so recimo že navajeni na brezstično plačevanje.
• Ponudniki kartičnih plačilnih sredstev so elektronska plačila že od nekdaj promovirali kot hitrejša in bolj učinkovita, zdaj, s pojavom Covid-19, pa jih promovirajo kot bolj čista in varna.
• Velike korporacije, kot je recimo Burger King, že objavljajo oglase, kjer promovirajo brezstična plačilna sredstva.

Dejstvo je, da je globalna pandemija koronavirusa popolnoma pretresla svet. kljub temu pa bi to obdobje za nekatere, ki nimajo dostopa do spletnih trgovin, bilo lahko še precej težje. Strokovnjaki se sprašujejo, kako bi reagiralo človeštvo, če bi se ta ista situacija pripetila pred recimo 50 leti.