Prihodnost dela bi lahko bila … dobra?

Stroji prihajajo! Vsaj, kar se tiče naših služb, se lahko počasi poslavljamo od njih. Od botov, ki bodo pripravljali hamburgerje, do številnih kamer in skenerjev, ki so narejeni za to, da čakalne vrste enkrat za vselej pošljejo v preteklost – avtomatizacija že počasi nadomešča nekatera delovna mesta v številnih industrijah in ta trend se bo še nadaljeval. Ali je torej že prišel čas, da zapustimo naše delovno mesto in v paniki zbežimo v kraje, kjer nas roboti ne najdejo? Stacey Brown-Philpot pravi, da še ni časa za bojazen in nekoliko pomirja stvari.

“Vedno se pojavlja to isto vprašanje, kaj bodo roboti zamenjali oz. nadomestili,” pravi Brown-Philpotova, glavna izvršna diretorica TaskRabbit-a. Kljub vsemu trdi, da je to napače pristop, ki smo ga ubrali pri razmišljanju o prihodnosti dela. Z njo se strinjajo številni strokovnjaki in njihova glavna skupna točka je, da je splošna javnost preveč pavšalno začel razmišljati o prihodnosti dela in vplivu avtomatizacije.

Brown-Philpotova meni, da roboti ne bodo v tolikšni meri nadomeščali ljudi, temveč bodo postali kot neke vrste vezni členi med strankami oz. uporabniki in zaposlenimi. Tehnologija iz dneva v dan postaja bolj napredna in sofisticirana in zato bi naj videli vedno več integracije robotov v vsakdanje življenje ljudi. V bistvu lahko ta pojav spremljamo že danes, v prihodnje pa bo hitrost integracije še veliko večja. Brown-Philpotova pravi, da je vsekakor možno, da bo v prihodnosti TaskRabbit poslan na dom s strani pametnega hladilnika, ki bo sprogramiran tako, da v primeru okvare pošlje zahtevek za popravil, vendar dodaja še to, da bo nujno potrebna človeška asistenca oz. človeško znanje. “Trdno verjamem, da roboti ne bodo nikoli sposobni nadomestiti empatije in odločevalnih sposobnosti, ki jih premoremo ljudje”, je dodala Brown-Philpotova.

Jeff Weiner, glavni izvršni direktor LinkedIna, se strinja. “Kogarkoli vprašate o veščinah, ki so danes ključne za večino delovnih mest, vam bo odgovoril programiranje ali umetna inteligenca”, pravi Weiner. Kljub temu pa dodaja, da podatki in rezultati uradnih raziskav to ne potrjujejo. “Največji primanjkljaj na področju veščin v ZDA je na področju mehkih veščin. “V te spadajo pisna komunikacija, govorna komunikacija, gradnja medsebojnih vezi in vodstvene/menedžerske veščine”, je povedal.

“Ne glede na to, da umetne inteligenca dejansko postja vse bolj zmogljiva, je ta še zelo daleč oddaljena od tega, da bi roboti in stroji bili zmožni kopirati in dejansko uporabiti človeško interakcijo in človeški stik”, pravi Weiner. “Vse to pomeni, da imamo ljudje priložnost, da razvijemo tovrstne veščine, kajti ta delovna mesta bodo dalj časa stabilna in “varna” pred robotizacijo in avtomatizacijo”, je še dodal. Že res, da opažamo porast povpraševanja po tehnični delovni sili, vendar v zadnjem času predvsem v kombinaciji z mehkimi dodatki, ki so pomembni za prodajo, marketing in vzpostavljanje odnosov.

Patrick Collison, soustanovitelj in glavni izvršni direktor podjetja Stripe, ki se ukvarja z digitalnimi transakcijami, vidi prihodnost dela in življenja v veliki meri učinkovito, zaradi spletnega bančništva. Kot sam prizna je verjetno nekoliko pristranski, pa vendarle. “V začetku interneta so spletne strani gravitirale proti spletnim oglasom, kajti bili so produkcijsko enostavni, plačilo pa je bilo dobro”. Digitalna infrastruktura, ki je potrebna za podpor spletnega plačevanja v bistvu ni obstajala in tisti, ki smo z internetom zrasli, verjetno vemo, kako se je razvoj infrastrukture začel.

“Včasih je bilo veliko več spletnega oglaševanja, kot bi ga bilo, če bi spletna plačila delovala tako, kot bi morala”, pravi Collison. Čez čas se je razvila ekonomija, ki je pripeljala do zbiranja in prodajanja uporabniških podatkov, ob tem pa se je hitro pojavilo vprašanje varnosti oz. zasebnosti. Collison že kar nekaj časa trdi, da je internet, ki ga financirajo direktna plačila uporabnikov, ki plačujejo producentom vsebine, bolj trajnostno naravnan za ustvarjalce. Kot vse kaže ima morda prav.

“Glede na to, da kitajski internet postaja vse bolj priljubljen, se zgoraj povedano kristalizira na zanimiv način”, pravi Collison. Če recimo vzamemo za primer kitajsko industrijo podkastov, lahko vidimo, da za razliko ameriških konkurentov kitajski ponudniki nimajo praktično nič oglasov ali kakršnihkoli drugih sporočil sponzorjev. Zahvaljujoč se plačevanju storitev s strani uporabnikov. “Je popolnoma drugače”, pravi Collison. “Isti produkt, ki pa se financira na povsem drugačen način”, je še dodal.