Računalništvo, telefonija
10.07.2018 14:00
Posodobljeno 6 let nazaj.

Deli z drugimi:

Share

Rudajenje nove dobe

..V seriji člankov vam bomo predstavili, kako smo se lotili postopka rudarjenja kriptovalut. Tokrat začenjamo z uvodnim člankom..
Rudajenje nove dobe
Rudajenje nove dobe

Na Računalniških novicah smo se letos že preizkusili v trgovanju s kriptovalutami. Tokrat pa smo se odločili, da bomo storili korak dlje in preizkusili, kako poteka t. i. rudarjenje kriptovalut (mining). Njihova cena je sicer v zadnjem času precej padla, a to za vse, ki spremljate dogajanje na tem področju, ni nič presenetljivega ne novega. Ponavadi je tako, da se večji del trga giblje tako, kot se giblje najbolj znana in razširjena kriptovaluta, Bitcoin. Če njegova cena zraste, zrastejo tudi druge, če pade, padejo tudi druge.

Padci cen kriptovalut pa zlasti v poletnem času niso nič novega. Vsaj tako kaže praksa preteklih let, ko je bilo dogajanje precej podobno. V zadnjem času sta k padcu cen prispevala tudi vdora v kriptoborzi (platformi kjer se trguje s kriptovalutami) Bithumb in CoinRail, kjer naj bi na prvi ukradli za okrog 27 milijonov, na drugi pa za okrog 34 milijonov evrov različnih kriptovalut. V času poletja pa mnogi trgovci s kriptovalutami tudi preklopijo na “avtopilota”, kar pomeni manjšo angažiranost. Če gre verjeti trendom grafov preteklih let, pa naj bi se cene ponovno začele dvigati, ko se bo začela približevati jesen.

Zato smo na uredništvu sklenili, da se poleti malo poglobimo v rudarjenje in pripravimo podlago za bolj aktivno udejstvovanje. Na ta način želimo namreč izvedeti, kakšen “bav bav” sploh je ta zadeva, kako je komplicirana in kaj človek potrebuje, da se loti tega. V ta namen smo se povezali z računalniškim podjetjem Chip Tehnika d. o. o. iz Maribora (www.chiptehnika.si), ki se je med drugim specializiralo tudi za sestavo računalniških mašin, namenjenih rudarjenju.

Ampak v prvem članku se bomo osredotočili predvsem na to, da malo razložimo, kaj rudarjenje kriptovalut sploh je. Pri tem pa je treba povedati, da se naketerih kriptovalut ne da rudariti. To velja predvsem tiste, ki niso decentralizirane. Določene kriptovalute so namreč centralizirane, kar pomeni, da za njimi v celoti stojijo organizacije, ki so jih izdale in določajo njihovo količino na trgu, drugi tip pa so decentralizirane kriptovalute, kar pomeni, da jih ne nadzirajo posredniške institucije, kot so na primer banke pri standardnih (fiat) valutah. Najbolj znani decentralizirani kriptovaluti sta seveda Bitcoin in Ether, ki se ju tudi najpogosteje rudari. Prva decentralizirana kriptovaluta je bil Bitcoin, ki ga je leta 2008 ustvaril neznani razvijalec oziroma skupina razvijalcev pod nazivom Satoshi Nakamoto, mišljen pa je bil kot elektronski sistem denarja, ki ga ne nadzira nobena finančna institucija.

Kdo ali kaj je blockchain?
To njegovo decentraliziranost, kakor tudi decentraliziranost številnih drugih kriptovalut, omogoča uporaba tehnologije veriženja podatkovnih blokov (blockchain), ki velja za eno največjih tehnoloških inovacij sodobnega časa. Preprosto povedano je blockchain veriga blokov oziroma algoritmov, na katerih so zapisani podatki oziroma informacije o neki transkaciji. Pri tem gre lahko za prenos določenega zneska, pogodbo ali katere druge podatke. Vsaka transakcija dobi svoj algoritem oziroma blok, ki se priključi preteklim algoritmom in skupaj z njimi tvori sistem verige blokov, po kateri se na primer prenašajo informacije o valuti, njeni vrednosti in nekdanjih ter sedanjih lastnikih.

Te transakcije potekajo in se beležijo na javni mreži, ki služi kot nekakšen register zapisov, na katerem so transparentno zabeležene vse transakcije. Podrobnosti transakcij pa so kriptografsko zaščitene s strani t. i. hash funkcij, ki spominjajo na digitalna potrdila v bankah in preprečujejo potvarjanje podatkov. To pomeni, da informacij, ki so enkrat zapisane v verigo podatkovnih blokov, praktično ni več mogoče spremeniti. Tako lahko uporabnik vedno preveri, kateri podatki so pristni, od kod izvirajo in kdo je njihov lastnik, saj so vse te informacije zapisane v algoritmu.

Nagrada za trdo delo
Tukaj pa potem počasi pridemo do rudarjenja kriptovalut. Posamezna kriptovaluta ima navadno neko končno obstoječo količino, ki pa ni še v celoti v obtoku, torej je uporabniki še niso uspeli v celoti “narudariti”. Bitcoinov je na primer skupno 21 milijonov, v obtoku pa je jih je trenutno na razpolago 15 milijonov. Za nekatere kriptovalute pa se niti še ne ve, kolikšna je njihova končna količina.

Proces, ki ustvari oziroma potrdi novo enoto določene kriptovalute v javni blockchain, pa se imenuje rudarjenje. Prav tako pa pod rudarjenje šteje tudi beleženje, nadzorovanje in potrjevanje transakcij v blockchainu, o katerem smo pisali nekaj vrstic višje. Rudarjenje je torej postopek, ko uporabnik oziorma skupina uporabnikov z ustrezno tehnološko opremo in znanjem razreši algoritem in ustvari nov konec verige blockchain. Ko računalnik, ki z namensko programsko opremo razrešuje te algoritme, najde ustrezno vrednost, pošlje predlog podatkovnega bloka v potrditev ostalim uporabnikom oziroma računalnikom, ki sodelujejo v tej mreži, ti pa nato potrdijo to transakcijo in s tem zagotovijo, da je legitimna.

To je še en korak v zagotavljanju varnosti trgovanja s spletnimi valutami, saj prepreči, da bi se bloki podvajali. Ker je rudarjenje zahteven in zapleten matematični proces, ki zelo obremeni strojno opremo in navadno zahteva precej električne energije, je uporabnik za svoj doprinos nagrajen s kriptokovancem, oziroma njegovim delčkom. Torej tako kot običajen rudar dobi mezdo za izkopavanje. Ime rudarjenje se je sicer prijelo, ker pridobivanje kripovalut spominja na izkopavanje zlata v času ameriške zlate mrzlice v 19. stoletju.

Velika transparentna skupnost
To mrežo uporabnikov oziroma kriptorudarjev bi lahko na nek način primerjali tudi z delovanjem banke, s to razliko, da gre pri kriptovalutah za decentraliziran sistem. Pri bankah se vsi premiki denarja beležijo v njihovem cestralnem sistemu, oziroma knjigi transakcij. Slednjo varujejo različni varnostni mehanizmi in protokoli za preprečevanje zlorab, vsak posameznik oziroma komitent banke pa lahko dostopa le do podatkov o svojih sredstvih. Podobno pa deluje tudi sistem blockchain oziroma kriptorudarjenje, kjer računalniki, povezani v mrežo, procesirajo nakazila v določenem omrežju, zagotavljajo varnost in pristnost transakcij in skrbijo za usklajenost vseh udeležencev sistema. To, kar je torej v banki centralna enota, so pri kriptovalutah rudarji. In ker je teh veliko in delujejo neodvisno drug od drugega, oziroma decentralizirano, je s tem zagotovljeno bolj transparentno delovanje in manjša možnost manipulacije.

To so torej nekako osnove, kaj kriptorudarjenje sploh je in kako približno deluje. V naslednjih številkah naše revije pa se bomo bolj konkretno posvetili samemeu rudarjenju v praksi. Torej, kakšna strojna in programska oprema sta potrebni za “izkopavanje” kriptovalut, kakšen je zaslužek za to težaško delo, kakšni so stroški in tako dalje. Pri tem pa nam bodo pomagalai strokovnjaki podjetja Chip Tehnika, ki nam bodo zagotovili tudi ustrezno opremo.


Prijavi napako v članku

Povezave



Kaj berejo drugi?

Partnerji Računalniških novic Prikaži vse

Zlati partner

CEWE Magyarország Kft.

Béke utca 21-29, , Tel: 08 205 91 91
Čeprav živimo v digitalni dobi in skorajda vsak podatek arhiviramo v digitalnem arhivu, so fotografije redka izjema. Vse več fotografij je zajetih s pomočjo pametnih telefonov, ... Več

SICIRUS d.o.o.

Ulica 15. maja 10b, 6000 Koper/capodistria, Tel: 041 694 668
Vsako podjetje, vsak ustvarjalec in tudi novodobni družbeni »influencer« se zaveda, da sta trženje in oglaševanje ključnega pomena za uspeh in rast. Kje in kako začeti? Področje ... Več
Zlati partner

MOJA ZAPOSLITEV d.o.o., Optius.com

Borovec 2, 1236 Trzin, Tel: 01 810 02 00
Optius.com - Karierni portal za nove čase Karierni portal Optius.com je zaposlitveni portal, namenjen tistim, ki iščejo zaposlitev in tistim, ki iščejo nov kader. ... Več
Zlati partner

STRIM PLUS d.o.o.

Cesta dveh cesarjev 393, 1000 Ljubljana, Tel: 05 907 52 00
Strim plus d.o.o. sestavlja dinamična ekipa, ki se ukvarja s tremi segmenti poslovanja v prehodu od papirnate sedanjosti v digitalno prihodnost. Foto: Freepik Pametni zasloni Potrebujete ... Več