Samovozeči čolni v amsterdamskih kanalih – Kdaj v Sloveniji?
Skoraj četrtina Amsterdama je pokrita z vodo in več kot sto kilometri kanalov, ki se razprostirajo po celem mestu. Dejstvo, da se mesto glede prihodnosti transporta ne zanima za avtonomne avtomobile, zato niti ne preseneča. Amsterdam veliko več pozornosti posveča samovozečim čolnom. Logično kajne? Pred kratki je Amsterdam Institute for Metropolitan Solutions (AMS) naznanil novo raziskovalno inicativo za raziskovanje potencialnih funkcij teh plavajočih robotnih prevoznih sredstev.
Carlo Ratti, glavni raziskovalec na dotičnem programu, v ospredje postavlja predvsem številne možnosti, ki bi jih avtonomni čolni omogočili. Recimo flote plovil za transport dobrin in ljudi, dinamična in začasna plavajoča infrastruktura – “on demand” mostovi, ki se lahko sestavijo in razstavijo v roku parih ur. Program, ki sliši na ime Roboat, izvajajo raziskovalci MIT in dveh univerz na Nizozemskem (Delft University of Technology in Wageningen University and Research). Za svoje delovanje imajo 25 milijonov evrov sredstev, njihov glavni cilj pa je prvi prototip robotskih vozil na kanalih Amsterdama do leta 2017.
Poleg transportacijskih in infrastrukturnih nalog, bi avtonomni čolni opravljali naloge zbiranja podatkov, ki bi pomagali pri težavah javnega zdravstva. Arjan van Timmeren, direktor AMS-ja, je za portal The Verge povedal, da je cilj ustvariti robote, ki bi uspešno napovedali potencialne “zdravstvene” izbruhe. Roboti v kanalizacijskih sistemih bi tako analizirali podatke človeških odpadkov in spremljali širjenje številnih bolezni, od gripe, do diabetesa.
Van Timmeren izpostavlja, da je 80% globalnega ekonomskega “outputa” odvisnega od obalnih delov sveta, hkrati pa je ta del dom 60% svetovne populacije. Dvig morske gladine, ki ga povzroča globalno segrevanje bo tako po njegovem mnenju povečal potrebo po tovrstni “plavajoči tehnologiji”. Roboat program se recimo združuje z mestom Boston, ki spada med bolj ogrožena mesta v ZDA. Leta 2014 je skupina arhitektov predlagala transformacijo določenih mestnih ulic v kanale, saj bi na tak način lahko lažje uravnavali dvigovanje gladine morja. Namesto, da bi mesto prizadele poplave, bi tako vodo enostavno usmerili v novonastale kanale. Naslednji korak pa bi mogoče lahko bil zapolnitev kanalov s samovozečimi čolni.
Prijavi napako v članku