Mobilno RSS Facebook Twitter E-novice Nastavi za domačo stran Dodaj med priljubljene Podcast Rock Radio Pozabljeno geslo Registriraj se Prijava facebook_connect.gif



  • A- A+

29.09.2017      9:00
|
ARNES

Slovenski pionir interneta praznuje 25. rojstni dan

  • A- A+

Sodelavci javnega zavoda ArnesSodelavci javnega zavoda Arnes
Direktor Arnesa Marko BonačZnameniti računalnik Stenar, ki je shranjen v prostorih Arnesa, je v prvih letih po osamosvojitvi igral vlogo glavnega komunikacijskega vozlišča izobraževalno-raziskovalne sfere Slovenije.

..Javni zavod Arnes (okrajšava angleškega imena Academic and Research Network of Slovenia - Akademska in raziskovalna mreža Slovenije), ki ga je slovenska vlada ustanovila v maju leta 1992, letos obeležuje že 25. leto delovanja..

V preteklosti je bil Arnes širši javnosti poznan predvsem po elektronskih naslovih @guest.arnes.si in dostopu do interneta s klicno povezavo, danes pa uporabnikom ponuja najsodobnejše storitve s področja omrežij, superračunalniške infrastrukture in računalništva v oblaku, multimedijskih storitev in drugih spletnih aplikacij ter povezavo v panevropsko omrežje GÉANT. Od svojega prvega dne pa je za slovenske raziskovalne in izobraževalne ustanove pomenil vstopnico v svet interneta. Danes tako s svojo zmogljivo infrastrukturo povezuje več kot 1.400 raziskovalnih, izobraževalnih in kulturnih organizacij in okoli 250.000 uporabnikov.

Ideja za vzpostavitev Arnesa se je rodila po osamosvojitveni vojni, v kateri sta internet in elektronska pošta odigrala zelo pomembno vlogo. Gonilno silo na tem področju je takrat pri nas predstavljal Institut Jožefa Stefana, katerega raziskovalci so takrat v svet pošiljali elektronska pisma o dogajanju v Sloveniji in agresiji, ki se je izvajala nad novonastajajočo državo. Prav zaradi pomembnosi elektronske pošte v času vojne je država želela zgraditi akademsko in raziskovalno omrežje in tako leta 1992 ustanovila javni zavod Arnes, ki je bil za to nalogo zadolžen. Zasnovali so ga po vzoru zavodov NRIN (National research education network), ki so delovali v drugih državah, in po idejah Evropske unije, ki je želela vzpostaviti enotni raziskovalni prostor ter enake možnosti dostopa do raziskovalne opreme za raziskovalce iz vseh držav.

Arnes pa je v Sloveniji stopil še korak naprej, saj so se že sredi 90. let prejšnjega stoletja v novo omrežje vključile tudi šole iz različnih slovenskih krajev. S tem so bile slovenske šole takrat na vrhuncu razvoja v Evropi, Slovenija pa se je po zaslugi Arnesa med prvimi priključila državam, ki so razvijale in širile medmrežne povezave akademskih in izobraževalnih okolij, od tam pa tudi gospodarstva, javne uprave, medijev in drugih. Tudi danes je Arnes vseskozi v stiku z najnovejšim tehnološkim razvojem, z nacionalnim centrom za obravnavo incidentov s področja varnosti elektronskih omrežij in informacij SI-CERT, pa ima osrednjo vlogo tudi pri zagotavljanju internetne varnosti. V okviru Arnesa sicer deluje tudi Register, ki upravlja domeno .si in s tem skrbi za delovanje slovenskega interneta. Domena .si je aprila letos prav tako praznovala 25 let obstoja, danes pa je registriranih že skoraj 124.000 slovenskih domen.

Ob jubilejni 25. obletnici obstoja Arnesa, ki je leta 2014 prejel tudi državno odlikovanje za zasluge, smo se o zgodovini in pomenu Arnesa pogovarjali z direktorjem Markom Bonačem, ki deluje v zavodu že od samega začetka.


1. S katerimi preprekami ste se srečevali pri vzpostavitvi zavoda in tudi kasneje pri njegovem razvoju?

Arnes je bil ustanovljen leta 1992 in takrat je bilo najbolj kritično financiranje javnega zavoda. V Sloveniji po osamosvojitvi ni bilo enostavno najti sredstev, pa čeprav majhnih. Največji strošek za Arnes pa so bile predvsem v prvih letih mednarodne povezave. Zaradi monopola na tem področju so bile izjemno drage in mnoga leta ozko grlo pri zagotavljanju storitev.

Odkar povezujemo in nudimo storitve vzgojno-izobraževalnim zavodom, torej šolam, zaradi  omejenega števila zaposlenih ne moremo opraviti vsega, kar bi si šole želele. Večina si jih želi več tehnične podpore in izobraževanj, a se hkrati soočajo z vedno novimi administrativnimi zahtevami in si tudi tu želijo vse večje podpore s strani Arnesa.


2. Na katere dosežke ste v 25 letih obstoja Arnesa najbolj ponosni?

V bistvu smo najbolj ponosni na to, da že 25 let delamo tisto, kar uporabniki resnično potrebujejo, ti pa so z Arnesom in opravljenim delom izjemno zadovoljni.


3. Kakšna sta pomen in vloga Arnesa za Slovenijo danes in kakšna sta bila nekoč?

Ob ustanovitvi Arnesa je bila naša vloga veliko širša, saj smo takrat v Slovenijo uvajali novo tehnologijo – internet. Kasneje, ko se je tehnologija in njena raba razširila in so se pojavili komercialni ponudniki interneta, so Arnesu ostale tri naloge. Prva je bila zagotavljanje e-infrastrukture za znanost. Znanost je mednarodna, zato mora biti infrastruktura mednarodno usklajena. Gre za izredno hitre povezave med raziskovalnimi organizacijami po vsem svetu in storitve, kot so Eduroam, federacija AAI in druge. Hkrati na Arnesu zagotavljamo povezave med šolami in nudimo storitve, ki jih, če je le mogoče, tudi gostujemo pri nas. Tako imajo šole z njimi manj dela in skrbi, prihranimo pa jim, recimo, polovico človeka. Zelo pomembno je tudi, da Arnes opravlja storitve, ki so predpogoj za delovanje interneta v Sloveniji. Tako Register .si skrbi za stabilno, varno in neprekinjeno delovanje domene .si, opravljamo pa tudi storitve, ki so koristne za vse. SI-CERT rešuje varnostne incidente, opozarjamo na varnostna tveganja, izobražujemo javnost in tako dalje.


4. Kateri so glavni projekti Arnesa danes?

Najprej bi omenil pred kratkim zaključen projekt IR optika, ko je zmogljive optične povezave s hitrostjo vsaj 1 Gb/s dobilo več kot 750 zavodov, pred tem pa so uporabljali veliko počasnejše tehnologije xDSL. No, ravno v teh dneh pa smo začeli z izvajanjem štiriletnega Programa nadaljnje vzpostavitve IKT-infrastrukture v vzgoji in izobraževanju. Napredna, nova brezžična omrežja bomo zgradili na skoraj 950 zavodih, nakupili novo IKT-opremo in razvijali nove e-storitve in e-vsebine. Izobraževanje bomo s tem resnično popeljali v digitalno dobo.

5. Slovenija je dostop do interneta v primerjavi z nekaterimi drugimi državami dobila zelo hitro. Kakšno pa je to stanje danes? So nas drugi prehiteli?

Danes je stanje interneta v Sloveniji primerljivo s povprečnim stanjem v Evropi, imamo pa še vedno prednost v razvitosti interneta in rabi v šolski sferi. To prednost smo zadržali od sredine 90. let, ko so pri nas učenci po zaslugi Arnesa že dostopali do interneta, na eni od slovenskih šolskih konferenc pa je gostujoča predavateljica iz Nemčije razlagala, da pri njih učenci dobijo CD-je s programsko opremo, ki omogoča simulacijo klikanja po spletnih straneh.

6. Kakšni so načrti za Arnes v bližnji in tudi bolj oddaljeni prihodnosti?

Poleg že omenjenega Programa, v katerem bomo v Sloveniji nadgradili »e-vzgojo« in »e-izobraževanje«, bi izpostavil slovensko superračunalniško omrežje. Gre za odličen primer sodelovanja na področju porazdeljenih visokozmogljivih računskih kapacitet za znanost in raziskave v Sloveniji, ki poteka od leta 2009. Gruča Arnesa zajema več kot 4.400 jeder in njena raba je za slovenske raziskovalce brezplačna. Na Arnesu tako omogočamo sodelovanje tudi pri mednarodnem eksperimentu ATLAS v CERN-u in drugih velikih mednarodnih projektih. Kot zanimivost naj povem, da smo kar 4 % izračunov, potrebnih za dokazovanje Higgsovega bozona, opravili v Sloveniji. 

V prihodnosti bo Arnes še naprej izobraževal in osveščal, da tehnologije, ki tako zaznamuje naša življenja, ne bomo uporabljali napačno in preveč lahkomiselno. Lažne novice, prevare in izguba zasebnosti, pasti je veliko in le z znanjem bomo lahko ustvarili čim boljšo družbo. Tudi to je del naloge, ki jo in jo bo opravljal Arnes.




Povezave:Arnes







KOMENTIRAJ

X

Sponzorirano



ANKETA
Arhiv anket

Kateri je po vašem mnenju najboljši telefon letošnjega leta?















>>
Test najboljših pametnih telefonov leta 2017

ZADNJE RAČUNALNIŠKE TEŽAVE IN REŠITVE

ZADNJE KOMENTIRANE NOVICE

9 najbolj nevsakdanjih daril za vaše kosmate ... 1
T327  |  ...in ka da fak majo stvari za pse veze ...
To so najbolj priljubljene igre, aplikacije, ... 3
T327  |  Mislim res nevem kaj naj rečem... Pa od ...
Če vaša spretna stran ni v slovenščini ste la... 3
T327  |  Ja kaj RN pa je 100% slovenska stran? Z ...
Če vaša spretna stran ni v slovenščini ste la... 3
Justin.Forfunky  |  Se ne namenimo samim sebi in se zabeleži...
Če vaša spretna stran ni v slovenščini ste la... 3
dare326  |  Če bi to naredili še z lokali v centru L...
RN KANAL




e-novice Želim brezplačno izdajo uredniškega izbora
najboljših računalniških novic na e-mail
Potrdi
(predogled)
(predogled)
(predogled)
(predogled)


100% skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odnaročili se boste lahko kadarkoli!
Twitter




V zgornje okence vpišite vaš elektronski naslov, na katerega boste prejeli nadaljna navodila.

Mozilla Firefox

Kliknite na meni Orodja (Tools) in izberite Možnosti (Options)
V zavihku Splošno (Main) v polje Domača stran (Home Page) vpišite naslov rn.si
Kliknite na gumb V redu (OK)

Internet Explorer

Kliknite na meni Orodja (Tools) in izberite Internetne možnosti (Internet Options)
V zavihku Splošno (General) v polje Home Page (Domača stran) vpišite naslov rn.si
Kliknite na gumb V redu (OK)

Chrome

Hkrati pritisnite ALT+F in izberite Možnosti
V zavihku Osnove kliknite na gumb Uporabi trenutno stran
Kliknite na gumb Zapri

Netscape Navigator

Kliknite na meni Tools in izberite Options
V zavihku Main v polje Home Page vpišite naslov rn.si
Kliknite na gumb OK

Opera

Hkrati pritisnite CRTL+F12
Kliknite gumb »Use current«
Kliknite na gumb OK

Safari

Hkrati pritisnite tipki CTRL+","
Izberete zavihek General
Kliknite gumb »Set to current page«

Mozilla Firefox

Hkrati pritisnite tipki CTRL+D
Kliknite na gumb Shrani (Save)

Internet Explorer

Hkrati pritisnite tipki CTRL+D
Kliknite na gumb Dodaj (Add)

Chrome

Hkrati pritisnite tipki CTRL+D
Kliknite na gumb Končano (Finish)

Netscape Navigator

Hkrati pritisnite tipki CTRL+D
Kliknite na gumb OK

Opera

Hkrati pritisnite tipki CTRL+D
Kliknite na gumb OK

Safari

Hkrati pritisnite tipki CTRL+D
Kliknite na gumb OK