Kar delite na Facebooku, pove o vas več kot si mislite

To, kar delimo na družbenih omrežjih, o nas pove več kot si morda mislimo – tako o tem, kar se dogaja v naših glavah, kot tudi o tem, kar se dogaja zunaj njih.

“What’s on your mind?” Tako Facebook pozdravi svojih 1,7 milijarde aktivnih uporabnikov vsak dan. Je pa to isto vprašanje tudi vprašanje, ki ga zastavijo številni psihiatri, psihologi in svetovalci svojim klientom na začetku seanse. Vprašanje, ki ga instinktno postavimo prijatelju, ki zgleda zaskrbljen itd. Naša aktivnost in delovanje na družbenih omrežjih lahko oddaja – pogosto nezavedno – nenavadne informacije o našem mentalnem stanju. Strokovnjaki se vedno bolj poglobljeno ukvarjajo s takšnimi in podobnimi vprašanji ter skušajo ugotoviti “emocionalen pulz” posameznika, skupnosti, nacije in celotne vrste.

Kaj moje objave na družbenih omrežjih povedo o meni? Tip in pogostost objav povesta veliko več o nas kot pa sama objava. Študija 555 Facebook uporabnikov v ZDA ugotavlja, da ekstrovertirane osebe več objavljajo o svojih družabnih aktivnostih in vsakdanjem življenju, poleg tega pa to počnejo pogosteje kot ostali. Ljudje z nižjo samopodobo na drugi strani objavljajo več objav, povezanih s svojimi partnerji, nevrotični posamezniki se k Facebooku obrnejo v iskanju potrditve in pozornosti, medtem ko ljudje z narcisitičnimi nagnjenji pogosteje uporabljajo posodobitve statusov, saj tako poveličujejo svoje dosežke ali “lirično opevajo” svojo dieto in program vadbe.

Druga študija kaže, da so posamezniki, ki objavljajo veliko sebkov, v večji meri narcisi in psihopati, tisti, ki pa veliko preurejajo svoje slike, veljajo za manj samozavestne oz. manj zadovoljne s samim seboj.

Ali ljudje uporabljajo družbena omrežja kot terapijo? Vsakdo, ki je v življenju doživel kakšen težek trenutek ali fazo in je nato svoja čustva “izpovedal” Facebooku ali Twitterju, zagotovo ve, da obstaja neka oblika “samoterapije”, ki je povezana z našo rabo družbenih medijev. Pa je to nekaj, kar nam lahko pomaga, ali pa nam v določeni obliki lahko celo škoduje? The Center of Mental Health and Gender v Mehiki je celo sprožil kampanjo, ki opozarja državljane, da deljenje njihovih skrbi, žalostnih zgodb in izpovedi na Facebooku ni poceni nadomestek za ustrezno psihološko terapijo. Strokovnjaki med drugim razvijajo programsko opremo, ki bi bila sposobna prepoznati “klice na pomoč” in tako morda pravočasno pomagati družinam in zdravnikom. Torej vidimo lahko, da obstajata dve plati zgodbe, kajne?

Ali družbeni mediji razkrijejo kakšen večji emotivni trend? The Black Dog Institute in CSIRO sta združila moči z “We Feel” iniciativo. Gre za spremljanje omrežja Twitter oz. natančneje za spremljanje specifičnih emotivnih terminov. Vsako minuto je analiziranih 19.000 tvitov na naključnem vzorcu 1 % javnih tvitov. Tako strokovnjaki pridejo do podatkov o splošnem počutju oz. stanju “ozračja” v svetu Twitterja.

Rezultati (na sliki) so potem prikazani na zemljevidu z relativnimi odstotki različnih emotivnih stanj – presenečenje, veselje, ljubezen, žalost, jeza, strah – po različnih delih sveta. Rezultati kažejo, kako se ti trendi gibljejo glede na številne nacionalne in globalne dogodke.

Naslednjič, ko brez nekega posebnega cilja brskate po družbenih omrežjih, si vzemite nekaj časa in pomislite, kaj se skriva za neko objavo, kaj je nekdo želel s svojim statusom povedati in ali je res to zgolj objava, ali pa se za njo skriva nekaj globljega in veliko bolj resnega?