Umetna inteligenca ustvarila zvok kakršnega še nismo slišali

Ne samo, da nas umetna inteligenca premaguje pri raznoraznih namiznih igrah, vožnji avtomobila in odkrivanju raka, zdaj je sposobna proizvesti nove zvoke, kakršnih še nismo slišali. Zahvaljujoč napredni matematiki in vzorcem zvokov resničnih instrumentov, umetna inteligenca postaja vse bolj glasbeno pismena in hkrati samostojna. Govora o tem, da bodo roboti prevzeli velik del današnjih poklicev je veliko, kaj pa se bo zgodilo z glasbeniki, ki ne bodo mogli slediti umetni inteligenci?

Strokovnjaki napovedujejo, da naj bi ti novi zvoki kaj kmalu zaropotali po naših radiih. Raziskovalci, ki so odgovorni za ta projekt, upajo, da bodo na takšen način glasbenikom ponudili praktično brezmejno zakladnico računalniško proizvedenih zvokov in instrumentov, s katerimi bodo potem lahko ustvarjali. Umetna inteligenca in glasbeniki naj bi tako ustvarjali skupaj. Vseeno pa se ob tem poraja vprašanje, kaj bo to pomenilo za kakovost glasbe?

Novi sistem se imenuj NSynth, avtorji sistema pa so Googlovi inženirji. Ta ekipa se ukvarja posebej z umetno inteligenco in do tega trenutka uspevajo vedno znova navdušiti tehnološki svet. Ekipa razlaga, da se sistem NSynth uči direktno iz podatkov in glasbenikom ponuja intuitivno kontrolo nad barvo glasu in dinamiko.Vse skupaj glasbenikom omogoča, da producirajo takšne zvoke kakrših z navadnimi instrumenti ni moč ustvariti. NSynth deluje v bistvu tako, da vzame vzorce iz tisočih različnih instrumentov in jih združi skupaj. Ta kompozicija sicer stoji na dokaj sofisticiranih tleh, vendar celoten sistem predstavlja potencial za nadaljnji razvoj.

Najprej se program umetne inteligence nauči identificirati avdio karakteristike, da jih lahko potem uporabnik reproducirati naprej. Na tej povezavi lahko slišite dotične zvoke, ki morda ne spominjajo na pravo glasbo, vendar strokovnjaki trdijo, da bo umetna inteligenca z ravojem specifičnih zvokov revolucionarno vplivala na razvoj glasbe.

Znanje, ki ga umetna inteligenca premore, je uporabljeno za produkcijo miksov instrumentov, ki pa niso slišati kot miksi instrumentov. Gre za ustvarjanje zvoka, ki je slišati kot samostojen, nov instrument in to pomeni velik prihranek časa, ki ga producenti in glasbeniki sicer porabijo za snemanje posameznih instrumentov. Torej, namesto flavte in violine, ki igrata skupaj, dobimo povsem nov, algoritemsko ustvarjen, digitalni instrument, ki se giblje nekje vmes med flavto in violino. Koliko enega in koliko drugega je v zaključnem zvoku, je v celoti odvisno od glasbenika, ki zvok prilagaja sebi.

Podobno kot številni drugi Googlovi projekti povezani z umetna inteligenco, NSynth temelji na tehnologiji “deep learning-a”. To je poseben pristop do umetne inteligence, kje naprava procesira podatke na način, kot ga poznamo pri možganih. Iz tega razloga so po navadi ti sitemi opisani kot “umetne nevronske mreže”. Ne samo to, da sistemi umetne inteligence lahko uporabijo na milijone slik mačk, da bi pravilno identificirali mačko, zmožni so se celo učiti na lastnih napakah – prav tako kot naši možgani, ki se na tak način izboljšujejo.

Ideja “deep learning-a” je prisotna že več desetletij, vendar komaj sedaj spoznavamo programsko opremo in računalniško moč, ki je sposobna prenesti teoretične ideje v realnost in dejansko rabo. Umetna inteligenca že dolgo časa živi na naših televizijskih zaslonih v kakšnih risankah in filmih, da pa bo to enkrati resnično verjetno nihče ni pričakoval.

Sistem NSynth deluje in glasba je šele začetek. Glasbeni kritik Marc Weidenbaum je dejal, da je Googlov pristop zelo inovativen, dejstvo pa je, da bo potrebnega še kar nekaj razvoja za izpopolnitev sistema. “Gledano iz umetniškega vidika, bi Google lahko ustvaril zanimive stvari, ker pa je ravno Google, mu bodo tudi ljudje sledili”, je še dodal. Googlovi inženirji so demo sistema NSynth predstavili na festivalu Moogfest, strokovni članek o njihovem delu pa si lahko preberete na arXiv.