Zaposlovanje 3.0: Iskanje zaposlitve v digitalni dobi

Zadnja Adeccova raziskava ‘Zaposlovanje 3.0’, ki je bila izvedena v Italiji in razkriva trende tudi v drugih razvitih državah, je pokazala, da grajenje spletnih mrež odnosov predstavlja učinkovit način iskanja novih poslovnih priložnosti. Z drugimi besedami – bogatejši in številčnejši kot so družbeni odnosi iskalcev zaposlitve, tudi na družbenih omrežjih, večja je verjetnost, da bo kandidat našel zaposlitev, v kateri bo udejanjil svoje potenciale.

Ksenija Štrekelj, direktorica Iskanja in selekcije, poudarja pomen socialnega kapitala pri iskanju zaposlitve: »Spremljanje oglasov v različnih medijih je en izmed osnovnih načinov iskanja službe, vendar ne pozabimo, da lahko ogromno koristnih informacij dobimo tudi od naših prijateljev, kolegov, znancev, skratka ljudi v naši »mreži«. Za iskalce zaposlitve je prav gotovo konkurenčna prednost sposobnost mreženja – tako po tradicionalnih poteh kot na spletu. Imamo namreč že izkušnje s podjetji, ki pri izbiri upoštevajo tudi število povezav na Facebooku in drugih omrežjih, kar je seveda povezano tudi s specifiko posameznega delovnega mesta. Podjetja namreč sklepajo, da so kandidati z večjo mrežo na spletu bolj družabni ter hitreje navezujejo stike in so lahko neke vrste mnenjski voditelji.«

Spletna omrežja nudijo priložnost za iskalce zaposlitve in kadrovike

Kljub temu, da so v digitalni dobi medosebni odnosi na spletu vse bolj intenzivni, večina uporabnikov spleta ne prepoznava prednosti, ki jih družbena omrežja nudijo pri iskanju zaposlitve. Raziskava je pokazala, da le 25 % iskalcev zaposlitve meni, da družbena omrežja olajšajo njihovo iskanje.

Kandidati se sicer spleta poslužujejo predvsem zaradi možnosti dostopa do večjega števila ponudb (44 %) in možnosti, da postane njihov življenjepis vidnejši (38 %). Večina (94 %) zaposlitev išče preko zaposlitvenih spletnih strani, 53 % kandidatov pa pri iskanju zaposlitve uporablja vsaj en spletni kanal. 39 % zaposlitev išče prek spletnih aplikacij, 30 % na Facebooku in 26 % na omrežju LinkedIn.

Raziskava kaže, da kadroviki spletna omrežja uporabljajo drugače, kot iskalci zaposlitev. V spletu namreč vidijo predvsem možnost povečanja kroga kandidatov in preverjanja verodostojnosti prejetih življenjepisov. Medtem ko se le četrtina iskalcev zaposlitve zaveda prednosti družbenih omrežij, kar 88 % kadrovikov pri svojem delu uporablja vsaj en spletni kanal, najpogosteje LinkedIn (42 %), sledita Facebook (29 %) in Twitter (9 %). Dobra tretjina oz. 34 % kadrovikov je sodelavca že izbralo prek družbenih omrežij, 12 % pa jih je priznalo, da so nekatere kandidate izločili na podlagi informacij, ki so jih našli na spletu.

»V Sloveniji statistike kažejo, da je v zadnjih letih le nekaj nad 20 % slovenskih uporabnikov interneta zaposlitev iskalo preko spleta. Le manjši del se jih udejstvuje tudi na spletnih profesionalnih omrežjih, predvsem tisti z višjo izobrazbo,« je povedala Ksenija Štrekelj, direktorica Iskanja in selekcije pri slovenskem Adeccu. »Na poslovnem omrežju LinkedIn se je ustvarila spletna poslovna skupnost, ki je aktivna tudi v Sloveniji. Za kadrovike in »headhunterje« predstavlja bistveno lažji način, da vzpostavimo kontakt z nekom, in je za nas odlično orodje. Če naročnik – podjetje, ki išče novega sodelavca, pove točno katero osebo želi za delovno mesto, nam LinkedIn omogoča, da ga lažje kontaktiramo, če pa naročnik pove le, iz katere panoge želi, da so kandidati, je LinkedIn eno prvih mest, kjer začnemo iskati. Nekateri, ki imajo svoj profil na tem omrežju in iščejo službo, že v naziv napišejo na primer »»iščem nove poslovne priložnosti««, kar je dober način, da opozorijo nase, saj tako dajejo jasno sporočilo, da bi bili pripravljeni sprejeti novo delo. Od ljudi, ki zasedajo vodstvena delovna mesta, smo že slišali, da so dobili ponudbe tudi iz drugih držav, saj podobna profesionalna omrežja omogočajo tudi mednarodno povezovanje. Zato je pomembno, kakšen je naš profil: navedite svojo trenutno delovno mesto in pretekle izkušnje, opredelite svoja znanja in kompetence, če iščete službo, pa to navedite tudi v svojem nazivu,« je še povedala Štrekljeva.

Dobra spletna prisotnost kot investicija za kariero

Spletna omrežja, kot sta LinkedIn in Facebook, omogočajo obujanje in ohranjanje stikov, ki nam lahko pomagajo pri pridobivanju zaposlitve, pa tudi pri delu samem. Iskalcem zaposlitve ponujajo zbirko številnih kontaktov, možnost sproščenega ustvarjanja novih poznanstev ter tudi dostop do vodilnih funkcij v podjetjih.

»Družbena omrežja so odličen način, kako brez pritiskov, neobremenjeno ustvarjamo nove poslovne povezave. Z včlanjevanjem v profesionalna in interesna združenja posamezniki sporočajo, katera področja jih zanimajo in kako se želijo nadalje razvijati. Pri ustvarjanju spletnih profilov in iskanju zaposlitve prek spleta pa kandidati ne smejo pozabiti na profesionalen odnos in vtis, ki ga ustvarjajo v očeh potencialnih zaposlovalcev,« poudarja Ksenija Štrekelj.

Na podlagi izkušenj pri selekciji kadrov na podlagi podatkov oziroma profilov, ki jih posamezniki ustvarjajo v digitalnem okolju, so v Adeccu pripravili nekaj priporočil in izpostavili najpogostejše napake iskalcev zaposlitve.

Pet osnovnih priporočil za iskalce zaposlitve:

• »Pogooglajte« se. Občasno vnesite svoje ime v spletni iskalnik in spremljajte zadetke, pri čemer ne pozabite na iskanje slik – večina zaposlovalcev bo storila enako.
• Zaščitite svojo zasebnost. Na družbenih omrežjih prek nastavitev zasebnosti poskrbite, da osebne stvari ostanejo med vašimi prijatelji, javno pa delite tiste, za katere menite, da bi okrepile vaš spletni ugled in vam pomagale pri karieri.
• Sledite podjetjem in panogam, ki vas zanimajo. Tako boste na tekočem s trendi, (potencialnemu) delodajalcu pa boste pokazali, da ste odprti za nova znanja in ste pripravljeni, da se nadalje razvijate.
• Pridobite si priporočila. Dobra beseda bivšega delodajalca, sodelavca ali profesorja na vašem profilu bo prispevala k vaši kredibilnosti.
• Bodite dejavni. Načrtno gradite svojo spletno podobo in se vključujte v relevantne diskusije in debate. Uspehe delite z drugimi, hkrati pa sledite dosežkom tistih, po katerih se zgledujete.

Pet najpogostejših napak kandidatov:

• Nenatančnost – tako pri navajanju izkušenj, kot pri slovničnem in slogovnem oblikovanju svojega profila. Tudi če ne gre za življenjepis, ki ga prilagamo prošnji za zaposlitev, je pomembno, da je naša predstavitev dobro zasnovana. Spletna predstavitev kandidata lahko v očeh zaposlovalcev hitro izgubi kredibilnost zaradi slovničnih napak ali slabe predstavitve.
• Laganje o izkušnjah. Družabna omrežja kadroviku omogočajo, da enostavno preveri posameznikove izkušnje. Če je laž odkrita, kandidata to lahko stane zaposlitve in omaje njegov ugled.
• Neprimerne fotografije ali komentarji. Delodajalci iščejo zanesljive ljudi, pri čemer kandidatu fotografija iz neprimerne ali nerodne situacije gotovo ne bo pomagala. Priporočljivo je, da se kandidati vzdržijo neprimernih ali žaljivih opazk.
• Pretiravanje. Pri preobsežnih, nepreglednih predstavitvah iskalcem kandidatov pade pozornost, še posebej če predstavljene izkušnje niso relevantne. Splet namreč zahteva hitro, pregledno in učinkovito komunikacijo.
• Neprimeren e-mail naslov. Uporabite eno od klasičnih oblik za e-naslov in se izogibajte pomanjševalnicam, vzdevkom ali drugim nazivom s konotacijo, ki bi lahko nosila negativen prizvok.