10 stvari, ki jih morate vedeti o pretvorbi videa

Veliko uporabnikov osebnih računalnikov prej ali slej naleti na situacijo, kjer bi jim prav prišilo nekaj znanja pri pretvorbi videa v različne formate. Bodisi ker si želijo ogledati priljubljen film ali posnetek z digitalnega fotoaparata na televizorju, telefonu, tablici ali drugi prenosni napravi ali pa želijo video objaviti na svojem blogu. Včasih pretvorba videa pride prav tudi zaradi racionalizacije velikosti pri shranjevanju ali arhiviranju.

V teh primerih obstaja veliko tako plačljivih, kot tudi brezplačnih programov, ki omogočajo pretvorbo na zelo enostaven način, z nekaj kliki na preprostem vmesniku. Toda mnogo uporabnikov si želi o pretvorbi vedeti več. Ravno tem je namenjen ta prispevek, da bodo tako dobili globlji vpogled v pretvorbo in z več znanja lažje izbrali zapis, ki ustreza njihovim potrebam. V ta namen bomo v nadaljevanju odgovorili na 10 najpogostejših vprašanj, ki jih ima povprečen uporabnik, ko se prvič sreča s pretvorbo videa.

1. Kaj se pri pretvorbi zgodi z videom?

Vsaka sekunda digitalnega videa je običajno sestavljena iz kar 24 do 72 slik. To pomeni, da če teh slik ne bi kompresirali, bi že minuta videa obsegala okoli gigabajt podatkov. Kar je seveda ogromno in močno nepraktično. Zaradi tega slike na tak ali drugače način kompresiramo in s tem zmanjšamo količino podatkov. Seveda s tem izgubimo nekaj na kvaliteti slike, odvisno od stopnje in načina kompresije. Toda tudi pri izbiri višje kvalitete lahko drastično zmanjšamo količino podatkov, s tem, da kvalitete ne zmanjšamo bistveno.

Pretvorba videa iz enega formata, oziroma iz ene oblike zapisa v drugo običajno poteka v dveh fazah – odkodiranje originalne datoteke in kodiranje (kompresiranje) v nov format.

2. Kako izbrati ločljivost videa?

Ločljivost videa (resolucija) sta širina in višina videa, izraženi v pikslih oziroma pikah. Denimo 680×480, 1280×720 itd. Pogosto imajo razne naprave, predvsem prenosne, svoje zahteve glede optimalne ločljivosti, ki navadno sovpada z ločljivostjo zaslona naprave. Torej je v večini primerov ločljivost posnetka najbolje prilagoditi ločljivosti zaslona. Mnogo prenosnih naprav ima možnost predvajati posnetke v HD (1280×720) ali FullHD (1920×1080) formatu, toda če je ločljivost zaslona manjša, videa nima smisla pretvarjati v FullHD, saj na napravi razlika skorajda ne bo opazna. Druga zgodba je seveda predvajanje na velikih dnevnosobnih televizorjih, kjer je razlika že občutnejša.

3. Je pomembno kateri video kodek uporabimo?

Vsekakor. Kodek določa metodo za dekodiranje in kodiranje podatkov, oziroma videa in tako neposredno vpliva na njegovo kvaliteto, velikost končne datoteke in tudi na to ali bo določena naprava video prepoznala in zmogla predvajati ali ne. Samo iz končnice zapisanega videa ne moremo razbrati kateri kodek je bil uporabljen za njegovo pretvorbo. Denimo AVI datoteka je lahko kodirana z uporabo H.264, DivX, Xvid, MPEG4 ali celo katerega drugega kodeka. Večina naprav danes podpira vse naštete, se pa vseeno včasih najde kakšna “častna” izjema. Zaradi tega je pomembno, da pri pretvorbi izberete tisti kodek, ki ga vaša naprava gotovo podpira. Danes se najpogosteje uporabljajo H.264, MPEG4, DivX, VC-1, Theora, Xvid, MPEG2 itd.

4. Kaj je podatkovni tok (bit rate)?

Podatkovni tok je količina podatkov (bitov), ki se obdela na časovno enoto. Višji podatkovni tok pomeni boljšo izhodno kakovost, a za ceno večje izhodne datoteke. Običajno se za posnetke nižje kvalitete uporablja podatkovni tok 800 Kbit/s, za posnetke srednje kvalitete 1000 Kbit/s in za posnetke visoke kvalitete 1200 Kbit/s ali več.

5. Kaj je razlika med CBR in VBR kodiranjem?

Konstantni podatkovni tok ali constant bit rate (CBR) ohranja stalni podatkovni tok skozi celoten posnetek. Za  razliko od spremenljivega podatkovnega toka oziroma variable bit rate (VBR), ki vseskozi prilagaja podatkovni tok v okviru spodnje in zgornje meje,  ki jo določimo. Postopek kodiranja z VBR je sicer daljši, a navadno da boljši rezultat. Po drugi strani pa CBR za razliko od VBR prepoznajo vse mobilne naprave in multimedijski predvajalniki, zaradi tega mnogi pretvorniki videa omogočajo le kodiranje s CBR.

6. Je možno posnetek manjše ločljivosti pretvoriti v HD ločljivost?

Tehnično gledano je to mogoče. Žal pa bo rezultat precej slabši, kot če bi imeli pravi HD posnetek. HD video namreč zahteva tudi precej višji podatkovni tok. Zaradi tega videa, ki je namenjen arhiviranju in bi ga radi še kdaj pogledali ni priporočljivo shraniti v prenizki ločljivosti. Kasnejša pretvorba videa visoke ločljivosti v nižjo bo namreč zelo enostavna, medtem ko v obratnem primeru žal ne bomo nikoli več dosegli prave HD kvalitete videa.

7. V čem je razlika med kodiranjem z enim ali z več prehodi?

Pri kodiranju z enim prehodom (single-pass encoding) se analiza vhodnih podatkov oziroma vhodnega videa izvede sproti, ob kodiranju. Rezultat tega je višja hitrost pretvorbe na račun kvalitete. Kodiranje z več prehodi (multi-pass encoding) traja občutno dlje, a je tudi končni rezultat precej boljši, torej dobimo video boljše kvalitete. Iz načina kodiranja izhajajo tudi nekatere omejitve. Tako kodiranja z več prehodi ne moremo uporabiti pri kodiranju v realnem času, oddajanju v živo itd.

8. So dobri programi za pretvorbo videa dragi?

Profesionalni vsekakor. Toda za domačo uporabo so povsem dovolj nekateri brezplačni, ki nudijo več kot dovolj funkcij in svoje delo opravijo z odliko. Povprečen uporabnik navadno tako ali tako niti ne izkoristi vseh njihovih možnosti in funkcionalnosti, saj ugotovi, da jih ne potrebuje.

Eden izmed boljših brezplačnih tovrstnih programov je za uporabnike sistema Windows Freemake Video Converter, dober pa je tudi Any Video Converter. Uporabniki Linuxa in Applovih Macov pa imate med drugim na voljo prav tako brezplačni program HandBrake.

9. Pretvoril sem video, a je kvaliteta po pretvorbi opazno slabša od izvirnika, zakaj?

Navadno so razloga za to izhodne nastavitve, ki se v tem primeru gotovo precej razlikujejo od tistih v vhodnem videu. Najbrž ste izbrali (pre)nizko ločljivost, podatkovni tok ali število sličic na sekundo. V kolikor želite kvalitetnejši video poskusite povečati enega izmed teh parametrov. Če ne potrebujete specifičnih nastavitev pri pretvorbi izberite možnost “Auto” ali “Same as source” in bo program izbral optimalne nastavitve.

10. Kateri format je najprimernejši za izdelavo varnostnih kopij?

V primeru, ko želimo izdelati varnostno kopijo je naš cilj skoraj vedno video, ki bo zasedel kar se da malo prostora, a vseeno ohranil zadosten nivo kvalitete. Seveda pa mora biti pri tem tudi kompatibilen z večino predvajalnikov videa. Formati, ki to omogočajo so: AVI (H.264/MPEG4 video kodek), MP4 (H.264/MPEG4 video kodek), MKV (H.264 kodek).

Zgoraj opisane točke so seveda le osnove, nekatere dileme oziroma vprašanja s katerimi se pogosto sreča povprečni ali začetni uporabnik. Za vse nadaljnje odgovore in nasvete pa se kadarkoli lahko obrnete tudi na forum Računalniških novic, kjer vam bodo izkušeni uporabniki z veseljem pomagali s svojimi predlogi in nasveti.