10 zlatih pravil do uporabnosti spletne strani

Spletna stran se praktično spreminja in razvija iz dneva v dan. Uspeh spletne rešitve je v prvi vrsti pogojen z zadovoljstvom uporabnikov, zato je pri razvoju spletne strani največjo pozornost potrebno nameniti prav njim. V prav vseh procesih razvoja spletne strani bi moral biti uporabnik v središču razmišljanja. V svojem življenjskem ciklu se spletna rešitev spreminja tako zaradi vsebin kot tudi zaradi funkcionalnosti. Če želimo uporabnika obdržati v središču pozornosti ter mu ponujati vedno boljšo uporabniško izkušnjo, mora biti spletna rešitev podvržena stalnemu spremljanju uporabniških navad, statistik prikazov in interakcij na spletnih straneh. V primerjavi s tradicionalnimi mediji je mogoče v spletu beležiti in meriti vse akcije porabnikov medija. Enako kot arhitekti naredijo načrt zgradbe preden je ta zgrajena in režiserji izrišejo scene filma, predno je ta posnet, tako je potrebno načrtovati tudi spletno stran.

Kaj je uporabnost?

Ker je izraz »uporabniška izkušnja« velikokrat postavljen ob bok izrazu »uporabnost« ali celo uporabljen kot njegova sopomenka, je prav, da na tem mestu podrobno definiramo, kaj uporabnost sploh je. Izraz uporabnost ima namreč v slovenščini tri pomene:

1. uporabnost v smislu funkcionalnosti spletne strani (ang. usefulness),
2. uporabnost v smislu koristnosti spletne strani (ang. utility) in
3. uporabnost v smislu same uporabnosti spletne strani (ang. usability).

Za lažje razumevanje predstavimo vse tri izraze na primeru. Denimo, da je cilj našega spletnega mesta, da si obiskovalec natisne kupon za popust in ga prinese v trgovino, kjer mu priznamo popust.
Prvi pomen (funkcionalnost) govori o tem, ali lahko spletna stran izpolni vse potrebe in cilje lastnikov in uporabnikov. Ali torej sploh funkcionira v tej smeri, kot smo si jo zastavili. Na našem primeru to pomeni, da se zamišljeno dejansko izvaja, cilji izpolnjujejo in da imamo v fizični trgovini dejansko obiskovalce, ki prinesejo kupone. Drugi pomen (koristnost) govori o tem, ali spletna stran omogoča izvajanje določenih funkcij. Na našem primeru to pomeni, da obiskovalec spletnega mesta dejansko zna uporabiti stran kot »orodje« in natisniti kupon, torej da stran kot orodje deluje, da je koristno. Tretji pomeni (uporabnost kot taka) pa je v bistvu »meta narave«. Skuša zgolj gledati na sam postopek in postopek evalvirati skozi določene parametre. Na našem primeru bi bilo to merjenje, koliko odstotkov uporabnikov je dejansko našlo in kliknilo na gumb za kupon, kako hitro so to storili, ali so imeli pri tem kakršnekoli težave, jih je kaj pri tem procesu zmotilo ali jih celo odvrnilo, da tega koraka niso naredili. Gre za evalvacijo grafičnega vmesnika.
In prav slednji pomen je tisti, ki je pravilen, ko imamo v mislih slovenski prevod angleškega izraza »usability«. Uporabniška izkušnja obsega vse tri zgoraj izpostavljene pomene in mnogo več. Ne gre zgolj za tehnično, enolično, togo definicijo. Uporabniška izkušnja se dogaja veliko prej, preden uporabnik sploh doseže grafični vmesnik (npr. ko obiskovalec sliši pozitivno ali negativno mnenje o določeni strani) in celo po tem, ko ta vmesnik že zdavnaj zapusti (ko npr. opravi nakup in preko e-pošte ureja podrobnosti o dostavi).
Na tem mestu želimo posebej izpostaviti, da uporabnost kot taka oz. spletna stran, ki dosega visoke ocene pri evalvaciji uporabnosti, še ne pomeni uspešno spletno stran. Uporabnik namreč lahko zna nekaj storiti brez kakršnihkoli ovir, vendar ni motiviran, da bi to storil. Prav zaradi tega je potrebno uporabnika »pripeljati« do končnega cilja. Da bi to dosegli, se moramo držati nekaj osnovnih pravil, ki pa so še kako pomembna na poti do želenega cilja.

10 zlatih pravil, ki jih ne smete zanemariti
1. Spletna stran mora imeti preprosto navigacijo
Uporabniki so se pri brskanju po spletu večinoma navadili na določene postavitve:

– Logotip podjetja se nahaja v levem zgornjem kotu in vsebuje povezavo nazaj na prvo stran.
– Termin “O nas” ali »O podjetju« se uporablja za informacije o organizaciji.
– Navigacija je na vsaki podstrani na istem mestu in se navezuje na vsebino strani.
– Vse, kar utripa ali je postavljeno nad logotip podjetja, je verjetno reklama.

2. Skrajšate čas nalaganja spletne strani

Lahko nas boste imeli za staromodne, a še vedno prisegamo na strani, ki zasedejo čim manj prostora. Kljub vse hitrejšim spletnim strežnikom, pa je skrbno strukturirana stran še kako pomembna. Če se bo namreč vaša spletna stran nalagala preveč časa, bodo uporabniki preprosto odšli. Kljub vse hitrejšim internetnim povezavam, pa se manjša tudi naše potrpljenje.

3. Uporabniki najprej opazijo obraze
V naravi ljudi je, da najprej opazijo obraze drugih ljudi. Poleg spletne strani, so obrazi izjemno uporabni tudi pri spletnem oglaševanju.

4. Do kredibilnosti s kvalitetno obliko

Z dobro in skrbno načrtovano obliko vaše spletne strani boste zagotovo pustili dober vtis med uporabniki. Poleg zunanje podobe je izredno pomembna tudi kvalitetna vsebina, tipkarske napake, dinamika vsebin, preprostost uporabe, itd.

5. Pozabite na drsnike (scroll)
Raziskava Jakoba Nielsona je pokazala, da le 23 % uporabnikov uporablja drsnik pri svojem prvem obisku spletnega mesta.

6. Url povezave naj bodo modre barve
Stvari na katere so ljudje navajeni že od začetka, ni prav dobro spreminjati. Ena takšnih stvari so prav gotovo tudi url naslovi (povezave) znotraj spletne strani, ki se še vedno najbolje obnesejo kar v modri barvi.

7. Naslove v obrazcih postavite nad polja
Raziskava podjetja UX Matters je pokazala, da je najprimernejša razporeditev poimenovanja polj v obrazcih zgoraj nad njimi. Uporabniki so namreč pri pregledovanju spletne strani orientirani predvsem vertikalno, kar pomeni da bo takšna postavitev obrazcev stran naredila veliko bolj pregledno.

8. Idealna dolžina iskalnega polja je 27 znakov
Številne raziskave so pokazale, da je večina današnjih iskalnih polj prekratkih. Kar 27 % iskalnih fraz je namreč daljših, zato predlagamo, da naredite iskalna polja dolga vsaj 27 znakov.

9. Manj je več
Staro, vendar še vedno aktualno pravilo številka 1. Nikar ne poskušajte spraviti na eno stran preveč stvari. S tem boste pustili, da elementi na strani zadihajo, hkrati pa jasneje izpostavili tudi hierarhijo in povezanost med njimi.

10. Boljša prepoznavnost oglasnih pasic
Številne raziskave govorijo o tako imenovani oglasni slepoti (banner blindness), zato elementov svojega spletnega nikar ne postavljate blizu oglasnih pasic.

S testiranjem do končnega uspeha

Pri testiranju uporabnosti spletnega mesta lahko uporabimo različne metode. Največkrat so to kar klasične raziskovalne metode kot so ankete, intervjuji in skupinske diskusije na vzorcu ciljne populacije. Najbolj učinkovita in cenovno ugodna metoda preverjanja spletne uporabnosti je po mnenju marketinškega guruja Jacoba Nielsna testiranje uporabnosti spletnega mesta s pomočjo manjšega števila testnih uporabnikov. Najboljše si je izbrati na primer 5 oseb iz želene ciljne skupine in jim določiti nekaj konkretnih nalog, ki so vezane na osnovni cilj spletnega mesta. S pomočjo takšne skupine namreč naletimo na pomanjkljivosti, ki so tekom izdelave spletne strani večkrat prezrte.