Veliki RN Test tabličnih računalnikov

Tablični računalniki dolgujejo skoraj vse zasluge, roko na srce, prvem iPadu, ki ga je Apple na prodajne police, po uspehu iPhona, poslal leta 2010 in je postal instantna prodajna uspešnica. Združeval je namreč lepo zunanjo podobo in vmesnik s preprostostjo uporabe, dobro strojno opremo in pregovorno Applovo odličnost. Tako ga je ljudstvo, ki do tedaj ni maralo za tablične, takoj vzelo za svojega. V tem so seveda priložnost videli tudi drugi izdelovalci in hiteli predstavljat svoje konkurenčne modele. Nekateri bolj, drugi manj uspešno, predvsem pa smo uporabniki na ta način dobili tudi veliko cenejših alternativ. Seveda tudi Apple ni zaspal na lovorikah in tako smo letos dobili že tretjo različico. Zelo dejavni pa so tudi pri Samsungu, ki je nekako Applov največji konkurent na tem področju.

Že če pogledamo spletno stran katere izmed slovenskih spletnih prodajaln računalniške opreme, vidimo, da je ponudba tabličnih računalnikov res zelo pestra. Prav tako pa tudi cenovni razpon. Ker bi bilo vse praktično nemogoče pa tudi nesmiselno testirati, smo pod drobnogled vzeli 12 modelov, nekatere iz nižjega in druge iz višjega cenovnega razreda. Preverili smo predvsem čemu tolikšna razlika v ceni in ali se ta razlika potem odraža tudi v kvaliteti.

Preden začnemo, si oglejmo nekaj podatkov o strojni opremi aktualnih modelov. Na procesorskem in grafičnem področju trenutno prevladujejo trije proizvajalci. In sicer Apple s svojim procesorjem A5X, ki ga vgrajuje v svoje tablice tretje generacije. Nvidia s čipom Tegra 2 in Tegra 3 ter ARM s svojima Cortex A8 in najnovejšim Cortex A9. Pri tem velja omeniti, da Nvida v svoje čipe Tegra 2 in 3 vgrajuje ravno procesne enote ARM Cortex A9.

Apple A5X je sestavljen iz dveh jeder in deluje pri 1 GHz, izdelan pa je v 45 nm proizvodnem procesu in vključuje še štirijedrno grafično enoto PowerVR.

Tegro 2 prav tako sestavljata dve jedri Cortex A9, deluje pa pri frekvencah do 1,2 GHz. Izdelana je v 40 nm proizvodnem procesu in vključuje osemjedrno enoto za izris in pospeševanje grafike. Njena naslednica Tegra 3 pa je sestavljena kar iz štirih procesorskih jeder Cortex A9, ki se po potrebi vklapljajo in izklapljajo za varčevanje z energijo. Poleg teh štirih pa vključuje še dodatno peto jedro, ki je prav tako namenjeno varčevanju z energijo in opravlja preprostejše računske naloge. Denimo opravila v aktivnem stanju mirovanja, predvajanje glasbe in videa standardne ločljivosti. Tudi Tegra 3 je izdelana v 40 nm proizvodnem procesu in vključuje 12 jedrno enoto za izris in pospeševanje grafike.

Nekateri proizvajalci pa so se odločili za vgradnjo procesorjev na osnovi arhitekture Cortex drugih proizvajalcev. AMR namreč omogoča nakup licence za izdelavo, znotraj katere potem podjetja lahko izdelajo svoje centralne procesne enote.

ARM Cortex A8 je sestavljen iz enega jedra, ki deluje pri frekvencah od 600 MHz do 1 GHz, v nekaterih primerih tudi pri višjih frekvencah. Cortex A9 pa najdemo v različicah od takega zgolj z enim jedrom pa do modelov s štirimi jedri in hitrosti od 600 MHz do 2 GHz.

Zaradi samosvoje arhitekture vsakega izmed omenjenih procesorjev število jeder in frekvenca delovanja vsekakor nista glavni pokazatelj zmogljivosti. Sploh pri procesorjih podjetja ARM se hitrosti precej razlikujejo med posameznimi modeli. Njihovi čipi so namreč univerzalni in namenjeni vgradnji v množico različnih naprav, od tablic do pametnih telefonov, digitalnih televizorjev in celo tiskalnikov.

Pri testiranju tabličnih računalnikov se nismo toliko osredotočili na strojno opremo posameznih modelov, saj so podatki za vsak model preprosto dostopni na internetu. Namesto tega smo se potrudili zajeti predvsem uporabniško izkušnjo in pa koliko izdelka kupec dobi za svoj denar. Prav tako smo testirali le najbolj pogosto uporabljanje funkcije, kot so brskanje po internetu, predvajanje filmov, ogled fotografij, igranje iger in navigacijo, kjer je bila ta vgrajena. Nabor teh osnovnih funkcij in pripomočkov pa lahko zelo razširimo z nakupom programov, ki so dostopni na internetu in tablico spremenimo v pravi multimedijski multipraktik.

Tablični računalniki, ki smo jih testirali so bili sledeči:

1. Acer Iconia Tab A510 10.1”
2. Apple iPad 3 9.7”
3. Archos 101 G9 Turbo 10.1”
4. ASUS EeePad Transformer TF101 10.1”
5. GoClever TAB A103 10”
6. Lenovo ThinkPad 3G 10.1”
7. Samsung Galaxy Tab 7.0 Plus
8. Samsung Galaxy Tab 7.7
9. Samsung Galaxy Tab 10.1
10. Yarvik TAB264 GoTab Velocity 7”
11. Yarvik TAB364 GoTab Gravity 8”
12. Yarvik TAB465EUK GoTab Exxa 9.7”

Acer Iconia Tab A510, je najnovejši model tabličnega računalnika, ki smo ga imeli priložnost testirati. Pohvali se lahko s štirijedrnim centralnim procesorjem Tegra 3, ki deluje pri frekvenci 1,3 GHz. Družbo mu dela 1 GB pomnilnika DDR2. Vse skupaj poganja operacijski sistem Android 4.0.

Tisti, ki tablični računalnik vsake toliko uporabljate za slikanje pa boste veseli podatka, da je vanj na hrbtni strani vgrajen še kar uporaben fotoaparat, ločljivosti 5 MP, čeprav vas ima gotovo večina boljšega že na svojem mobilnem telefonu.

Prva stvar, ki jo uporabnik občuti, ko tablico vzame v roke, je kvalitetno plastično ohišje, ki ne drsi in nudi prijetno uporabniško izkušnjo. Zaradi 4-jedrnega procesorja je za pričakovati tudi visoko odzivnost in hitro delovanje in na tem področju Iconia Tab A510 vsekakor ne razočara. Odzivnost je odlična, prav tako pa se tablica odlično odreže tudi v igrah. V prid pa ji gre šteti tudi dober sprejem Wi-Fi signala, dober zvok in prisotnost reže za micro SD kartice, s katerimi lahko nadgradimo vgrajenih 32 GB spomina.

Žal pa ima naprava tudi svoje minuse. Eden izmed njih je relativno visoka cena, odsotnost standardnega priključka USB in nekoliko slabši zaslon.

Apple iPad 3 je tretja generacija priljubljenih jabolčnih tabličnih računalnikov. Odlikuje ga predvsem nov, odličen zaslon, imenovan »Retina Display«, ki se lahko pohvali z ločljivostjo 2048×1536, kar je za 9.7” zaslon ogromno. To se seveda pozna tudi na sliki, ki je resnično kristalno čista. Podobno kvaliteten je tudi zvok, ki ga proizvedejo vgrajeni zvočniki. Ne moremo se pritoževati niti nad odličnim aluminijastim ohišjem in uporabniškim vmesnikom, za katerega gladko delovanje skrbi vgrajeni dvojedrni procesor Apple A5X, v sodelovanju s štirijedrnim grafičnim procesorjem PowerVR. Bo pa nekatere uporabnike zmotila za približno 10 % večja teža v primerjavi s predhodnikom.

Še najbolj pa razočara odsotnost dodatnih priključkov in vmesnikov. Apple namreč zopet ni vključil razširitvene reže za spominske kartice, niti priključka USB ali mini HDMI.

V primerjavi s preostalimi tablicami preizkušenimi na testu pa ima še eno slabost. Vse ostale tablice smo namreč preprosto priključili na računalnik, kjer smo lahko za tem datoteke poljubno prenašali iz računalnika na tablico in obratno. Pri Applu moramo to izvesti preko vmesnika iTunes, ki zna povzročati precejšnje preglavice in je zelo izbirčen glede formatov datotek, ki jih lahko prenesemo z njim. Na srečo obstajajo tudi drugi namenski programi, ki jih za olajšanje tega opravila lahko prenesemo z interneta, vendar je to nepotrebno kompliciranje. Je pa res, da se na drugi strani Apple lahko pohvali z največjo spletno tržnico, kjer boste našli ogromno uporabnih aplikacij za svojo tablico. iPad se nekoliko odkupi tudi z odličnim zaslonom in dovršenim vmesnikom, dobro odzivnostjo ter solidnim vgrajenim 5 MP fotoaparatom. Vendar grenak priokus vseeno ostaja, saj nekatere testirane tablice za manj denarja nudijo več funkcionalnosti. Res da z nekoliko manj stila, pa vendarle.

Naslednji na seznamu testiranih je bil Archos 101 G9 Turbo. Hkrati je bil to tudi edini testirani model, ki ga je poganjal procesor OMAP 4, proizvajalca Texas Instruments. Gre za dvojedrni procesor, ki deluje pri frekvenci 1,5 GHz. Tablica je izdelana iz na otip nekoliko cenene plastike, vendar jo bodo kljub temu, zaradi njenega širokozaslonskega formata gotovo lahko vzeli za svojo vsi ljubitelji fimov. Še posebej, ker brez težav predvaja tudi filme v ločljivosti 1080p. Napravo drugače odlikuje solidna odzivnost, poganja pa jo Andriod verzije 4.0. Ima 8 GB spomina, ki ga je moč razširiti s kartico microSD. Dobrodošla pa sta tudi priključka micro USB in mini HDMI.

Ena izmed posebnosti tablice, je tudi da ima na zadnji strani nekakšno plastično stojalce, ki ga lahko izvlečemo in tablico tako lahko postavimo na ravno površino, da je ni treba držati ali improvizirati s podstavljanjem, če bi si na njej radi ogledali kakšen film. Škoda edino, da zaslon ni med boljšimi, saj ga pestita nekoliko slabša svetilnost in kontrast. Nekatere bo znalo zmotiti tudi dejstvo, da na zadnji strani ni vgrajenega fotoaparata, pač pa je kamera samo na sprednji strani. Ta naj bi bila sicer sposobna zajemanja videa v ločljivosti 720p, vendar je ta bolj uborne kvalitete, da o slikah ne govorimo. Poleg tega pa je slikanje, glede na to, da je kamera zgolj na sprednji strani, resnično nepraktično.

Svojevrsten posebnež na testu je bil ASUS EeePad Transformer TF101. Gre za združek tabličnega in prenosnega računalnika. Ima namreč tipkovnico, ki jo lahko preprosto snamemo in na ta način dobimo čistokrven tablični računalnik. Potrebno je priznati, da je na začetku Tranformer zelo navdušujoč, saj je tipkovnica z drsno ploščico nadvse praktična, sploh ker jo lahko uporabljamo s kombinacijo zaslona na dotik. Žal pa se kmalu pokaže prva omejitev tega sistema, ki izvira predvsem iz nameščenega operacijskega sistema. Ta je namreč Android 3.2, ki je sam po sebi sicer povsem soliden, težava je le v tem, ker to omejuje kompatibilnost z operacijskim sistemom Windows. To je pomembno, če želimo Transformerja uporabljati tudi za resno delo na poti, za kar bi bil glede na to, da ima tipkovnico, idealen. Tako bi lahko služil kot odličen sekundarni računalnik v stilu priljubljenih netbookov. A nanj zaradi različnih operacijskih sistemov žal ne moremo namestiti enakih programov kot jih imamo na osebnem računalniku, kar zmanjšuje njegovo uporabnost. Je pa to gotovo korak v pravo smer, še posebej sedaj, ko se nam obeta izid operacijskega sistema Windows 8, ki naj bi združil osebne računalnike in prenosne naprave. Takrat bo zanimivo videti kako bodo to izkoristili proizvajalci. Sistem vsekakor ima potencial. Pohvaliti gre še prisotnost dveh standardnih USB priključkov in čitalnika kartic ter dobrega sprejema Wi-Fi, tudi v precejšni oddaljenosti od usmernika.

Če so bili vsi do sedaj opisani tablični računalniki nekoliko dražji, s ceno nad 350 EUR pa je GoClever TAB A103, s ceno nekaj nad 150 EUR, predstavnik nižjega cenovnega razreda. To pomeni, da je seveda cenovno dostopnejši, so pa morali izdelovalci na ta račun narediti nekaj kompromisov. Prvega opazimo že, ko tablico vklopimo. Slika je namreč precej manj kontrastna in ostra, kot pri dražjih modelih. Zaradi vgradnje nekoliko šibkejšega procesorja Cortex A8, ki deluje pri 1 GHz pa v primerjavi z dražjimi modeli opazimo tudi nekoliko slabšo odzivnost. Nameščena je tudi starejša verzija androida, in sicer 2.3.4., ki pa jo na srečo lahko nadgradimo na verzijo 4.0., ki precej izboljša uporabniško izkušnjo. Moti tudi, da je kamera vgrajena le v sprednjo stran, pa še to v kot, kar precej omeji njeno uporabnost. Tako ali tako pa je slabše kvalitete in ima ločljivost VGA, tako da je najbrž ne boste veliko uporabljali. Preseneti pa ohišje, ki je izdelano iz plastike spodobne kvalitete. Pohvaliti gre tudi vgradnjo običajnega priključka USB, ki olajša prenašanje datotek. No, glede na nizko ceno konec koncev ne smemo biti preveč kritični. Saj tablica vseeno dobro služi svojemu namenu.

Posebna zgodba na testu je bil tudi Lenovo ThinkPad 3G. Pri tem je bil namreč prvi vtis zaradi relativno velike teže in dolgočasnega dizajna zelo medel. Toda s časom se je naprava izkazala za odlično. Res je, da bi lahko bila nekoliko lažja, toda po drugi strani je kvalitetno izdelana in robustna ter daje občutek trdnosti in kvalitetne izdelave. Poleg tega ji gre šteti v plus še standardni priključek za USB in pa čitalnik pomnilniških kartic. Ti so še posebej praktični pri pregledovanju fotografij. Kartico tako le vzamemo iz fotoaparata in jo vstavimo v tablico in že si lahko na njej ogledujemo posnete fotografije ter jih pokažemo tudi prijateljem. V ta namen so tablice z vgrajenim čitalnikom spominskih kartic resnično priročne. Posebnost ThinkPada je še priloženo pisalo, ki je uporabno, če želimo delati z večjo natančnostjo ali ga uporabiti v programu za pisanje in prepoznavanje pisave. Škoda edino, ker je vgrajen Android nekoliko starejši, in sicer verzija 3.1. ter da tablica nima boljšega sprejema Wi-Fi signala. Tako kot denimo Asusov model in do neke mere tudi Samsungovi. Se pa lahko pohvali z dobro odzivnostjo ter solidnim zaslonom in je na testu pustila zelo dober vtis. Naj omenim še, da je tudi zanjo moč dokupiti tipkovnico, ki tablico spremeni v priročen prenosnik. Žal pa se tu pojavijo podobne omejitve kot pri Asusu, in sicer operacijski sistem. Ima pa tablica vsekakor potencial. Če bo Lenovo pri njeni morebitni naslednici uspel zmanjšati težo in odpravil nekaj drugih manjših pomanjkljivosti, bomo vsekakor dobili ne samo zelo soliden, ampak zelo priporočljiv izdelek.

Naslednji testirani modeli so bile tablice proizvajalca Samsung, in sicer Samsung Galaxy Tab 7.0 Plus, Galaxy Tab 7.7 in Galaxy Tab 10.1. Zanimiva je bila predvsem primerjava teh tablic z Applovim iPadom, saj Samsung in Apple veljata za največja konkurenta na tem področju.

Najprej si oglejmo manjša modela, Galaxy Tab 7.0 Plus in Galaxy Tab 7.7.

Model Galaxy Tab 7.0 Plus je izdelan iz kvalitetne plastike in lepo sede v roko. Še zdaleč pa to ni njegova edina dobra lastnost. Tako kot pri drugih modelih tega proizvajalca ga namreč odlikuje odličen sprejem GPS signala. Ta je celo boljši kot v nekaterih namenskih napravah za GPS navigacijo in neprimerno boljši kot v vseh ostalih preizkušenih tabličnih računalnikih. Ne vem kako je Samsungovim inženirjem to uspelo, toda na tem področju so opravili odlično delo. Modela 7.0 in 7.7 sta tako zaradi odlične enote GPS in privlačnih dimenzij kot nalašč za uporabo v namene GPS navigacije. Na tem mestu je potrebno pohvaliti tudi zaslon 7.7. palčnega modela, ki je tipa Super AMOLED in se dejansko lahko pohvali s kristalno čisto sliko in z izjemnim kontrastom. Ima pa tudi odlično kovinsko ohišje. Oba manjša modela imata vgrajen tudi čisto pravi telefonski aparat, potrebno je le vstaviti SIM kratico in že lahko telefonirate ter pošiljate kratka sporočila. Je pa res, da boste videti zelo smešno, če si boste tablico tiščali k ušesu in jo uporabljali namesto telefona. Funkcija je nekoliko bolj uporabna v avtomobilu, v kombinaciji z navigacijo in napravami za prostoročno telefoniranje. Manjšima tablicama drugače ni očitati nič posebnega, spodobno lovita Wi-Fi signal in sta tudi dobro odzivni. Edino njuna majhnost je dvorezen meč. Po eni strani je to prednost, saj jih je lažje prenašati naokoli, po drugi strani pa zaradi tega nista ravno primerni za ogled filmov.

Se pa na tem področju bolje odreže 10.1 palčni model. Sicer je zaradi svoje velikosti malo manj praktičen za prenašanje naokoli ali uporabo kot naprava za navigacijo. Toda kdor si želi vsake toliko časa pogledati še kašen film, mu bo ta model gotovo bolj po godu kot njegova manjša brata.

Bo pa marsikdo pri Samsungovih tablicah, tako kot tudi pri Applovih pogrešal priključek USB. V tem primeru bi se oba velikana lahko zgledovala po marsikaterem proizvajalcu cenejših modelov tablic, ki kljub nižji ceni v svoje izdelke skoraj vsi po vrsti vgrajujejo tudi priključke USB in čitalnike pomnilniških kartic. Manjša modela sicer imata čitalnik kartic microSD, njun večji brat pa tako kot tudi iPad žal ne.

Za konec pa si oglejmo še tablice proizvajalca Yarvik. Proizvajalec je na tržišču dokaj nov, njegov moto pa je proizvajanje cenovno dostopnih, učinkovitih in zanesljivih naprav. Jim je to pri tablicah uspelo uresničiti? Do neke mere res. Najmanjša 7- in 8-palčna modela na prvi otip delujeta še kar kvalitetno, saj plastika na otip ni čutiti pretirano cenena. Žal pa pri obeh razočara zaslon, ki zaradi nizke ločljivosti ne nudi ostre in kvalitetne slike. Nekoliko slabši je tudi sprejem Wi-Fi signala, saj je tega pri merjenju na čim daljši oddaljenosti od usmernika že zdavnaj zmanjkalo, ko so ga Samsungovi modeli in ASUS Transformer še vedno zaznali. Škoda tudi, ker napravi nimata vgrajenega GPS modula, saj bi bile zaradi svoje majhnosti, kot nalašč za navigacijo. Tako pa je njihova uporabnost vprašljiva, saj za nekaj več denarja uporabnik lahko dobi GoClever TAB. Lahko pa doda še nekaj denarja in kupi 9.7 palčni model Yarvikove tablice, ki se odreže precej bolje in nudi odlično razmerje med ceno ter kvaliteto. Yarvik TAB465EUK GoTab Exxa 9.7” je izdelan iz odličnega kovinskega ohišja in ima zelo soliden zaslon. Prav tako je solidna tudi odzivnost, tablica pa ima tako kot manjša modela priključke za miniUSB, miniHDMI in microSD. Pogrešal sem edino klasični USB vhod. Potrebno je opozoriti tudi na to, da Yarvikovi modeli, uradno nimajo dostopa do Googlove spletne prodajalne Google Play. Razlog za to tiči v težavah pri pridobivanju licence, a tudi za to obstaja rešitev. Sicer neuradna, pa vendarle. Na spletu boste namreč lahko našli programsko orodje, ki po namestitvi omogoči normalen dostop do Google Play in namestitev iz tam pridobljenih aplikacij.

Imajo pa testirane tablice vseh proizvajalcev skupno eno slabo plat, in sicer izredno slabo vidljivost na soncu. Zasloni so namreč gladki in zelo odbojni, kar jih pri dnevni svetlobi naredi zelo slabo ali praktično popolnoma ne berljive. Zaradi tega je zelo omejena njihova uporaba denimo na plaži ali drugje pri močni sončni svetlobi. Tako, da tisti, ki jih nameravate vzeti s sabo na počitnice in jih uporabiti kot bralnike e-knjig, raje izberite namenske bralnike, ki uporabljajo e-črnilo in so na soncu povsem normalno berljive. Ali pa s seboj vzemite običajno, papirno knjigo.

Na splošno pa lahko rečemo, da se vsi modeli odrežejo nekako v skladu s svojo cenovno nalepko. Apple in Samung s svojim 10.1 palčnim modelom, pri tem nekoliko razočarata predvsem zaradi odsotnosti priključka USB in čitalnika kartic. Apple pa še zaradi težavnega prenašanja datotek iz računalnika. Kljub temu gre za odlični napravi, ki imata svoje pozitivne plati.

7.0 in 7.7 palčna Samsungova modela se odlično obneseta kot navigacijski napravi, Archos 101 G9 Turbo pa je zaradi ugodnega razmerja stranic nadvse primeren za ogled filmov. Tudi Lenovo se kljub nekoliko večji teži odreže zelo dobro, še posebej gre pohvaliti standardni priključek USB, čitalnik spominskih kartic in njegovo robustnost ter priloženo pisalo. Acer ima odlične strojne lastnosti oziroma zmogljivost, Asusov Transformer pa odlikuje priročna tipkovnica in dober sprejem Wi-Fi signala, tudi na večji oddaljenosti od usmernika. Yarvik s svojo 9.7 palčno tablico ponuja veliko za relativno majhno ceno, medtem ko imata manjša modela precej omejeno uporabnost, sploh ker nimata vgrajenega GPS modula. GoClever pa je bil najcenejši predstavnik na testu in ima nekaj napak, predvsem slabo kvaliteto zaslona, a se za to odkupi z resnično nizko ceno in bo nezahtevnim uporabnikom povsem zadostoval.

Trg tabličnih računalnikov je v naglem vzponu, tako se povečuje tudi število različnih proizvajalcev na tržišču. S časom se bo pojavilo vse več novih modelov tabličnih računalnikov in bodo gotovo našli pot v večino slovenskih domov. Že sedaj jih lahko uporabljamo za pregledovanje e-pošte, prebiranje e-knjig, ogled fotografij in filmov, poslušanje glasbe, krmiljenje t.i. pametnih domov in spremljanje pretočnih vsebin iz televizorja ali domačega strežnika, igranje iger in še mnogo drugega. V prihodnosti pa se bosta njihova uporaba in uporabnost še razširili. Bi mogoče že letos vzeli s seboj na dopust enega izmed njih?