Vse kar morate vedeti o brezdotičnem upravljanju računalnikov

Generacijske razlike dojemanja in uporabe računalniških naprav

Čeprav vsi vidimo, da mladi precej hitreje dojemajo in uporabljajo elektronske naprave, je bilo na tem področju izvedenih malo raziskav. Najprej je bila »baby boom« generacija, ki je doživela prihod televizij, nato sta prišli generaciji X in Y, zdaj pa že govorimo o Z generaciji. Med njimi obstajajo številne razlike. Baby boomerji tehnološko raje komunicirajo prek telefonov, generacija X prek e-pošte, generaciji Y in Z pa prek SMS in IM sporočil. Ključna novost generacije Z, rojene po letu 2000, je predvsem večopravilnost. Tako kot lahko moderni računalniki opravljajo več nalog hkrati, tako so temu podvrženi tudi pripadniki te generacije. Ti lahko istočasno pišejo domačo nalogo, se pogovarjajo s prijatelji, igrajo igre in gledajo video.

Medtem ko so mladi zelo dovzetni za uporabniške vmesnike različnih naprav, imajo starejše generacije z njimi velike težave. Dostikrat namreč ne vedo, kam pritisniti, kje najti posamezno funkcijo in kaj jim je sploh na voljo. Raziskave so pokazale, da so takšnim uporabnikom precej bliže naprave z zasloni na dotik in minimalistični uporabniški vmesniki.

Statistika današnje uporabe

Osebni računalnik je naprava, ki sprejema podatke skozi vhode in vrača obdelane podatke skozi izhode. Skozi čas so se razvili številni načini upravljanja z njimi. Nekateri so hitrejši, drugi bolj intuitivni, tretji pa bolj ergonomični. Različni ljudje zagovarjajo različne naprave za vnos podatkov.

Tipkovnica

Tipkovnice so najstarejše naprave za vnos podatkov v računalnike. Tudi danes so še vedno nepogrešljiv del osebnih računalnikov in predstavljajo najboljšo napravo za pisanje besedil ali kode. Toda vse tipkovnice niso enake. Poleg različnih jezikovnih verzij klasične QWERTY tipkovnice in njenih bolj ali manj ergonomsko oblikovanih variant so tu še namenske tipkovnice, ki jih uporabljajo v prodajalnah hitre hrane, kot je npr. McDonald’s. Tipke na njih namesto črk predstavljajo izdelke, kot sta npr. velik pomfrit ali majhna Coca-Cola.

Miška

Miška je naprava, ki zaznava gibanje oziroma premikanje površine pod njo. Prve miške so uporabljale krogle, ki so se vrtele z drsenjem po podlagi, kar je miška zaznala in pretvorila v signale za računalnik. Moderne miške uporabljajo LED diode ali bolj napredne laserje za natančnejše zaznavanje teh gibanj. Premikanje miške po površini mize se na računalnik preslika kot premikanje kurzorja po ekranu. Poleg zaznavanja gibanja imajo miške še enega ali več gumbov, s katerimi izvajamo ukaze, kot so izbor, klik, dvoklik in podobno. Nekatere miške so gumbe že zamenjale za sledilne ploščice, ki lahko zaznavajo tudi geste.

Miške s sledilno kroglico

Miške s sledilno kroglico ali »trackball« miške so variacije osnovnih modelov mišk. V tem primeru kroglica ne drsi po podlagi, po kateri premikamo celo miško, saj je miška pri miru in tako s prsti premikamo le kroglico, ki se nahaja na njenem vrhu. Ta tip mišk je postal priljubljen skupaj s prenosniki, ko so ljudje še vedno želeli uporabljati miške, a niso imeli dovolj prostora za njihovo uporabo. Uporabljajo jih tudi nekateri profesionalci, ki jih potrebujejo za bolj natančno delo.

Sledilne ploščice

Sledilne ploščice so zamenjale sledilne paličice na prenosnikih. Čeprav so nanje vedno gledali kot na slabši in bolj težaven način nadzora kurzorja, se še vedno uporabljajo na prenosnikih na terenu ali drugje, kjer ni prostora za miško.

Zasloni na dotik

Zasloni na dotik so postali nepogrešljiv del pametnih telefonov in tabličnih računalnikov, na osebnih računalnikih in prenosnikih pa se še niso razcveteli. Čeprav je Microsoft s sistemom Windows 8 poudaril prednosti nadzora računalnikov prek zaslonov na dotik, številni še vedno verjamejo, da so ti nepotreben luksuz. Slabosti teh zaslonov so tudi prstni odtisi in drugi madeži na ekranu.

Glasovni nadzor

Računalnik z mikrofonom ima ušesa. Mikrofon prepozna izgovorjene besede in jih nato pretvori v ukaze za programe. Prvotno so bili tipični uporabniki teh naprav tisti, ki so imeli zasedene roke, preveč umazane roke za tipkovnico ali pa so bili brez dostopa do nje. Glasovni nadzor se uporablja pri spreminjanju radijskih valov v letalih, upravljanju inventarja na smetiščih, patoloških analizah, pogovoru z avtomatskimi odzivniki, zelo uporaben pa je tudi za invalide. Danes je glasovni nadzor že del vsakega pametnega telefona, toda številni uporabniki namesto pogovora s svojo napravo še vedno raje pritiskajo na navidezne gumbe na zaslonu na dotik.

Katere alternative že obstajajo?

V zadnjem letu so se pojavile številne alternative klasičnim uporabniškim vmesnikom. Te so navdihe za svoj obstoj našle v znanstvenofantastičnih filmih, kot so Posebno poročilo (Minority Report), Terminator in Zvezdne steze (Star Trek).

Leap Motion

Podjetje Leap Motion je uporabnikom računalniških sistemov Windows in Mac OS X v prodajo ponudilo miniaturno napravo za prepoznavo gest na povsem običajnih zaslonih. Zaradi izjemne natančnosti je ta uporabna za 3D risanje, upravljanje s spletnim brskalnikom in še za mnogo več. Naprava prepozna geste, četudi se s prstom fizično ne dotaknemo površine zaslona.

Inovativno napravo podjetja Leap Motion bodo znali ceniti predvsem tisti, ki imajo zaradi narave svojega dela pogosto umazane prste in ne želijo pustiti motečih prstnih odtisov na zaslonu, ter tisti, za katere sta računalniška tipkovnica in miška že del preteklosti. Ker natančnost naprave podjetja Leap Motion znaša kar 0,01 milimetra, je ta uporabna za upravljanje z grafičnim vmesnikom operacijskega sistema, 3D risanje, upravljanje s spletnim brskalnikom, prebiranje elektronskih knjig, igranje iger in še za mnogo več. Novost je združljiva z operacijskimi sistemi Windows 7 in 8 ter Mac OS X 10.7, za priklop na računalnik pa potrebujemo le prosti priključek USB (2.0 ali 3.0). Integrirana je bila tudi v prenosnik HP Envy 17 Leap Motion Edition, za katerega boste odšteli malo več kot 1.000 evrov.

Leap Motion kontroler ima velik potencial. Čeprav ponuja nov, do sedaj še nikoli viden način nadzora računalnikov, ta kot primarna naprava za vnos še ni primerna zamenjava za miško. Razvijalci lahko sicer razvijejo nov uporabniški vmesnik, ki bo še bolje izrabil zmogljivosti naprave, toda za zdaj je ta najbolj namenjena predvsem kreativcem. Trenutna zbirka programov je precej omejena, toda z rastjo števila uporabnikov bo raslo tudi število razvijalcev. Vsak uporabnik pa bo že zdaj našel par aplikacij po svojem okusu. 60 evrov za vpogled v potencialno prihodnost računalniških kontrol ni slaba kupčija. Toda o tem izdelku ne razmišljajte iz produktivnih ali poslovnih vidikov.

Kinect za Windows

Krmilni sistem Kinect prihajajoče igralne konzole Xbox One bo v prihodnjem letu na voljo tudi za uporabnike osebnih računalnikov z operacijskim sistemom Windows 8. Novost bo poenostavila in pohitrila delo z operacijskim sistemom in programi ter omogočala igranje iger. Podjetje Microsoft je konec maja razkrilo novo igralno konzolo Xbox One, ki poleg zmogljivejših strojnih komponent prinaša še prenovljen krmilni sistem Kinect. Novost je bogatejša za možnost upravljanja z glasovnimi ukazi, spletno kamero visoke ločljivosti in tipalom gibanja, ki je dovolj zmogljivo, da lahko sočasno sledi šestim igričarjem. Najboljše pri vsem tem pa je, da bodo prednosti novega krmilnega sistema Kinect že prihodnje leto lahko koristili tudi uporabniki Microsoftovega operacijskega sistema Windows 8.

Krmilni sistem Kinect bo uporabnikom osebnih računalnikov omogočil upravljanje operacijskega sistema Windows 8 kar prek glasovnih ukazov in kretenj. Z njegovo pomočjo bomo lahko upravljali tudi s preostalo Microsoftovo programsko opremo, kot sta npr. spletni brskalnik Internet Explorer in večpredstavnostni predvajalnik Windows Media Center. Uporaba krmilnega sistema Kinect bo dejansko poenostavila in pohitrila upravljanje z računalnikom, seveda pa ga bo mogoče uporabljati tudi za igranje računalniških iger. Microsoft naj bi podporo za Kinect uporabnikom operacijskih sistemov Windows 8 zagotovil še pred pomladjo.

Google Glass

Večpredstavnostnim očalom Google Glass je treba priznati, da so vsaj glede oblike in uporabnosti vrhunska, kar še posebej drži, če jih primerjamo z napravami konkurenčnih podjetij. Ponujajo namreč možnost vnašanja sporočil z glasom, sistem za samodejno prebiranje spletnih novic, možnost neposredne objave fotografij na priljubljenih družbenih omrežjih in še mnogo več. Ker so očala opremljena z mobilnim operacijskim sistemom Android, lahko nanje celo nameščamo namensko mobilno programsko opremo. Najpomembnejša komponenta Googlovih večpredstavnostnih očal Glass je miniaturni projektor, ki prek polprozorne prizme projicira slike neposredno na očesno mrežnico. Zaradi tega je prikazana slika izjemno čista in ostra, četudi je zaslon le nekaj milimetrov stran od očesa. Uporabnik ima tu dejansko občutek, da se mu slike izrisujejo »dovolj daleč« v prostor.

Prenovljena večpredstavnostna očala Google Glass zagotavljajo polno združljivost z vsemi vrstami korekcijskih očal in omogočajo uporabo klasične ušesne slušalke. Novost je opremljena še z dovolj zmogljivo strojno opremo, ki bo kos tudi nekoliko zahtevnejšim opravilom. Časopisna hiša Financial Times je pred kratkim zatrdila, da bodo večpredstavnostna očala Google Glass navadnim smrtnikom na voljo še pred koncem leta.

Siri

Apple je s svojo digitalno asistentko Siri sprožil navdušenje nad že precej let staro tehnologijo pogovarjanja z računalniki. Siri omogoča uporabo številnih stvari na mobilniku iPhone 4S s pomočjo glasu. Tako lahko med drugim mobilniku z glasom ukažemo, kaj naj napiše v SMS sporočilu, ukažemo pa mu lahko tudi, da nam pokaže vremensko napoved, pokliče želeno osebo in še marsikaj. Precejšnja dodana vrednost pri Siri je tudi ta, da besede, ki jih izgovorimo, prepozna in tudi razume. Tako jo lahko npr. vprašamo, kje v bližini se da kupiti hamburger, in podala nam bo odgovor.

V praksi se je izkazalo, da vse to tudi zares deluje. Kljub izredno zanimivem delovanju Siri pa se bo marsikdo vprašal, ali je v praksi res tako zelo uporabna, kot se zdi na prvi pogled. Naš pogovor s telefonom med vožnjo z avtobusom ali pa čakanjem na hrano v restavraciji bi se, milo rečeno, marsikomu zdel čuden. Zato številni uporabniki te funkcije ne uporabljajo. Seveda pa Apple na tem področju ni edini ponudnik, saj so mu hitro začeli konkurirati Google Voice, Bing, Samsungov S Voice, LG in številni drugi.

Kaj nas čaka v prihodnosti?

V zadnjih nekaj letih smo vstopili v popolnoma drugačno sfero življenja. Tehnologija je spremenila in še naprej spreminja naše načine dela in življenja. Na dotik občutljivi zasloni, kakršne najdemo v tabličnih računalnikih in pametnih telefonih, postajajo del našega vsakdana. Z njimi poslujemo, opravljamo video in glasovno komunikacijo; torej počnemo nekaj, kar je bilo še pred 10 leti popolnoma nepredstavljivo.

Svet po zaslugi Facebooka in podobnih družbenih mrež postaja povezan z vsemi, od prijateljev do poslovnih partnerjev in družine, vse to na dosegu enega klika. Tehnološki dosežki se rojevajo iz dneva v dan, za primer samo vzemimo novi Applov iPhone, ki je zahvaljujoč tehnologiji Siri vse prej kot samo telefon. Svet je povezan na vse možne načine. Poskušajte se spomniti, kdaj ste se nazadnje izgubili. Verjetno se je to zgodilo le, če se vam je izpraznila baterija vašega pametnega telefona ali navigacijske naprave.

Veliko tehnoloških podjetij prikazuje svoje vizije prihodnosti. Med njimi vsekakor kraljuje Microsoft s svojimi konceptnimi videi, v katerih predvideva instantne avtomatske prevajalnike govora, prilagojeno resničnost za prikaz napotkov in informacij v realnem svetu ter pametne naprave, ki bodo predvidele naše potrebe in samodejno prikazale relevantne informacije na zaslonu ali pa jih projicirale na vse površine. Tehnologija bo v prihodnosti še bolj vpletena v naša življenja. Mi se je že veselimo.