Vsi ne moremo biti prodajalci!

Po katerih računalniških znanjih slovenski delodajalci najpogosteje povprašujejo?

Živimo v informacijski in tehnološko razviti družbi. Danes skoraj vsako delovno mesto zahteva neko mero računalniških kompetenc. Možnosti, da se računalnikom izognemo in pišemo na papir, ne najdemo več. Ne glede na to, v kateri smeri ste se ali se boste zaposlili, morate znati upravljati s strojno in programsko opremo.

Toda na slovenskih delovnih razpisih so zahtevana računalniška znanja precej osnovna. Pri večini delovnih mest so zahtevane osnovne računalniške kompetence, kamor spada poznavanje Windows, Office in elektronske pošte. Posamezna področja še zahtevajo znanje najbolj priljubljenih programov na tem področju. Oblikovalci tako zahtevajo znanje Photoshopa, tiskarji CorelDraw, računovodje Pantheon, arhitekti AutoCAD itd.

Na področju informacijskih tehnologij se pri nas najbolj iščejo razvijalci in programerji. Najbolj pogosto se pojavljajo zahteve po znanju Ruby on Rails, JavaScript, JQuery, PHP, ASP.NET, MySQL, C, C#, C++, XML, Java EE, SOAP in .NET.

Najbolj iskani IT profili v tujini

ZDA je še vedno vodilna pri zaposlovanju IT strokovnjakov. Njihove potrebe po kvalitetnih IT kadrih so tako velike, da je vodstvu Yahooja ena izmed ključnih oblik iskanja delavcev nakup propadlih podjetij in projektov. Direktorica Yahooja, Marissa Mayer, je ob nakupu vsakega mladega podjetja zavezala njene inženirje z dve- do štiriletnimi pogodbami. Takšno pridobivanje zaposlenih je v Silicijevi dolini cenejše od klasične borbe za iskalce zaposlitve. O tem priča zgodba o masovnem odpuščanju podjetja Zynga, ki razvija družbene igre, kot je priljubljeni FarmVille. Ko so odpustili 520 zaposlenih, so se druga podjetja tako grebla za njih, da so jih rekrutirali kar v bližnjih barih. Najprej so jim ponudili pijačo, potem pa še zaposlitev.

V ZDA je brezposelnost tehnoloških strokovnjakov padla na le 3,8 %. Julija letos so ustvarili 3.600 služb na področju upravljanja s podatki, gostovanjem in povezanimi dogodki. To je največja rast zaposlitvenih mest na IT področju od leta 1998. Statistika Biroja za zaposlovanje ne prikazuje bolj natančnih podatkov, toda zaposlitveni portal Dice.com je izjavil, da njihovi podatki kažejo ogromno rast v oblačni kategoriji. »Povpraševanje po oblačnih storitvah in s tem zaposlovanje na tem področju hitro raste. Število zaposlitvenih oglasov z besedo »oblak« v vsebini je izrazito veliko v avgustu in predstavlja kar 6 % vseh oglasov.« V preteklosti je razvoj oblačnega računalništva predstavljal strah za zaposlitve na IT področju. Zdaj kaže, da so ravno nasprotno privedle do razcveta iskanih zaposlitev. Brezposelnost tehnoloških strokovnjakov je s 4,2 % junija padla na 3,8 % julija, medtem ko je splošni odstotek brezposelnosti v ZDA 7,4 %.

Povpraševanje po IT kadrih raste tudi v Veliki Britaniji. Portal IT Job Board poroča, da letno objavijo 150.000 zaposlitvenih oglasov s tega področja. Kar 7 % zaposlenih na področju IT na leto daje odpoved. Zaradi tega se podjetja trudijo obdržati usposobljen kader z nenehnim večanjem plač, ki so lani zrasle za 4,4 %. Plače redno zaposlenih IT strokovnjakov so v zadnjih 12 mesecih zrasle za kar štirikrat kot na ostalih področjih in več kot v zadnjih petih letih skupaj. IT je tako zelo perspektivno zaposlitveno področje z zavidljivimi plačami.

Kako preveriti lastno računalniško znanje?

V šoli smo se vsi bali ali pa se še bojimo preverjanja znanja, spraševanj, kontrolnih nalog in testov vseh vrst. Vsekakor pa so to načini za preverjanje znanja. Ko želimo znanje preveriti sami, so takšni testi manj zastrašujoči, oceno na koncu testa pa jemljemo bolj spodbudno. Najenostavnejši in najhitrejši način preverjanja znanja lahko opravimo s pomočjo spletnih vprašalnikov. Z njimi se lahko testiranja lotimo takoj, ko želimo, v udobju svojega doma in s takojšnjimi povratnimi informacijami o našem uspehu. Slabost takšnih avtomatskih vprašalnikov pa je, da so vsa vprašanja zaprtega tipa. Tako ne morete vprašanja rešiti delno in pokazati, da nekaj le veste o temi. Obratno pa vam pogosto seznam možnih odgovorov preveč očitno namigne, kateri je pravilen. Spletni testi so tako lahko dvorezni meč. Slabo zasnovani testi ne bodo prikazali vašega dejanskega znanja in bodo kvečjemu le izguba časa.

Na srečo pa obstajajo certificirani testi in spletni portali, kjer lahko uporabniki glasujejo o kvaliteti testov. Takšni testi vam lahko pomagajo pri iskanju zaposlitve v tujini, medtem ko so njihovi rezultati le redko priznani pri slovenskih delodajalcih. Prav tako je treba omeniti, da so ti testi večinoma le v tujih jezikih.

Eden izmed takšnih portalov je www.ittestonline.com. Portal si lasti francoski zaposlitveni portal People Centric. Kljub francoskim koreninam ponuja kar 250 testov v angleškem jeziku. Krajši testi trajajo po 10 minut in obsegajo 15 vprašanj, daljši pa trajajo do 40 minut in obsegajo do 80 vprašanj. Vprašanja so večinoma na začetnem ali srednjem nivoju. Ocenjena so z zahtevnostjo od 1 do 5. Zajemajo področja 2G/3G, podatkovnih baz, poslovno inteligenco, C/C++, Cobol, Delphi, .NET, embedded, grafiko, Javo, tuje jezike, logiko, mobilne operacijske sisteme, multimedije, Office, Perl, PHP, Ruby on Rails, SAP, sisteme in omrežja, Visual Basic in Web dizajn.

Kako se znajti v množici ponudnikov računalniških izobraževanj v Sloveniji?

V Sloveniji imamo na voljo številne ponudnike računalniških izobraževanj, ki pokrivajo veliko količino področij in programske opreme. Izbira pravega ponudnika in pravega izobraževanja je lahko mučno opravilo. Slabo poznavanje e-izobraževanj vas lahko vodi do občutka, da ste prepuščeni sami sebi. Vendar voden tečaj odpravi te težave. Z dobrim vodenjem je poskrbljeno za motiviranost in visoko raven osvojenega znanja. Ključen je dober kader, prilagojeno e-gradivo in moderna učna tehnologija.

Z opredelitvijo ciljev pred e-tečajem poskrbimo za jasne smernice in pričakovanja o osvojenih znanjih. Nato lahko poiščemo tisto izobraževanje, ki bo pokrilo vsa želena področja tako teoretično kot praktično. Izbira pravega e-izobraževanja vsekakor ni preprosta, saj zahteva dobro poznavanje tematike, predvsem pa zavedanje priložnosti, ki jih lahko ponudi kakovostno e-izobraževanje.

E-izobraževanja – ko učitelj pride k vam!

Včasih je zaposlitev pomenila, da za vedno zapuščate šolske klopi. Danes to praktično ni več mogoče, saj nas je zajel val vseživljenjskega učenja. In v pomanjkanju prostih delovnih mest je znanje zagotovo odločujoča prednost pri iskanju zaposlitve. K temu je pripomogel tudi razvoj spletnih tehnologij, ki omogočajo hitrejši prenos znanja, enostavno iskanje uporabnih informacij in uspešnejše učenje.

Elektronsko učenje ali e-učenje (e-learning) je splošen pojem, ki se nanaša na računalniško podprto učenje. Ta pojem zajema več pomenov, izmed katerih se najbolj pogosto nanaša na področje napredne tehnologije učenja ali ALT (Advanced Learning Technology), ki se ukvarja tako s tehnologijami kot z metodologijo učenja z uporabo omrežnih in multimedijskih tehnologij. Elektronsko učenje v celoti zajema učenje na daljavo, njegove tehnologije in metodologije takšnega učenja.

E-učenje se je od svojega nastanka spreminjalo, nadgrajevalo in širilo. Nabor funkcionalnosti se je začel večati, tako da so se v tradicionalne sisteme e-učenja začeli vgrajevati sistemi za komunikacijo, kolaboracijo, druženje, deljenje in število drugih socialnih sistemov. Pomanjkljivosti osnovnih sistemov so se z leti začele odpravljati, in da bi se razvijalci tehnologij e-učenja oddaljili od svojih prvotnih napak, se je začel pojavljati pojem E-učenje 2.0.

E-učenje je danes ravno v fazi svoje vse večje priljubljenosti. Vse večje število univerz in privatnih organizacij nudi online seminarje, predavanja in ponekod celoten študij. Tradicionalni sistemi e-učenja so razširili funkcionalnosti in podporo tehnologij. Tekstu in slikam so dodali video, animacije, zvok in povezave, ki so bistveno obogatile učno vsebino. Poleg vsebinskih tehnologij igrajo veliko večjo vlogo socialne oziroma družbene. Dvosmerna komunikacija, realno-časovni tekstovni pogovor (chat), kolaboracijsko delo, osebni profili in portfelji predstavljajo pomemben miselni preskok z vidika učenja kot paketa, na moderen vidik učenja kot predmet raziskovanja.

Toda kljub nedavnim pojavom teh tehnologij v svetu e-učenja, obstaja še vedno velik preskok v miselnosti, ki ga še nismo dosegli. Tehnologije se uporabljajo kot pripomoček tradicionalnim sistemom učenja. Vsebina se še vedno določa v učnih načrtih in se deli na učne ure, a znanje se še vedno pridobiva z branjem besedil. Metodološki pristop učiteljev je še vedno enak tistemu, ki so ga bili deležni naši starši.

Učenje se nikoli ne konča in ravno zato se med učenci pojavlja potreba po »učenju na zahtevo«. To pomeni, da dobimo znanje takrat, ko ga potrebujemo. Torej ne učenje vnaprej, ki predstavlja učencu le brezpomenski skupek informacij, ki si jih je treba zapomniti, temveč pridobivanje pomembnih informacij takrat, ko jih potrebujemo. Slednje je prav gotovo zahtevna sprememba za izobraževalne ustanove, saj je v nasprotju s sedanjimi metodami učenja, toda ni nemogoča. Če je znanje nekaj, kar potrebujemo, potem mora imeti neko uporabno vrednost. V tem primeru mora obstajati način, da se ga poda v obliki pomoči pri reševanju problema. To velja tudi za teoretično znanje, ki ga lahko oblikujemo v obliki raziskovalnih nalog.

Tehnologije nam že omogočajo ta novi način učenja. Pravzaprav ga večina od nas uporablja vsak dan. Ko nas kaj zanima, se ne obrnemo na leksikon, temveč na Google in Wikipedijo. Raziskujemo paralelno preko povezav, gledamo multimedije in pri raziskovanju sodelujemo s prijatelji doma in po svetu. Takšen način izobraževanja moramo spraviti v univerze, zato da se bo spremenilo splošno obravnavanje univerzitetnih diplomantov s strani delodajalcev kot teoretikov, ki ne znajo nič, v razgledane strokovnjake.

Večina izdelkov e-učenja uporablja kombinacije modernih tehnologij. Tako priljubljen sistem e-učenja Moodle uporablja forum, wiki in realno-časovni tekstovni pogovor. Moodle je označen kot CourseMS (Course Management System), saj zelo pogosto kot material vsebuje video, avdio, slike, tekstovne dokumente in povezave na druge strani.

Pri višjih izobraževalnih ustanovah se bolj uveljavljajo virtualna okolja ali VLE (Virtual Learning Environment), ki se včasih združujejo z informacijskimi sistemi MIS (Managment Information System) v MLE (Management Learning Environment), kjer se vsi deli predmeta omogočajo preko konstantnega uporabniškega vmesnika. Veliko število izobraževalnih institucij je začelo ponujati izobraževanje preko interneta. Nekateri študiji še vedno vsebujejo programe, pri katerih je obvezna udeležba predavanj, medtem ko drugi že potekajo preko interneta. Poleg tega univerze nudijo študentom podporo v obliki online svetovanja, nakupov knjig, spletnih virov in sistemov za oddaljeno pomoč.

Pojem e-učenje se uporablja za izobraževalne ustanove, kot tudi za poslovno online treniranje. Prvo predstavlja elektronsko podprto klasično učenje, medtem ko drugo predstavlja kratkoročne poceni seminarje za podjetja.

Komunikacijske tehnologije se delijo na sinhrone in asinhrone. Asinhrone omogočajo komunikacijo, izmenjavo mnenj in idej brez potrebe, da so sodelujoči prisotni ob istem času. Tipična primera asinhrone komunikacije sta javna komunikacija preko forumov in zasebna komunikacija preko elektronske pošte. Sinhrone komunikacijske tehnologije omogočajo izmenjavo idej in informacij med dvema ali več sodelujočimi v realnem času. Tipični primeri sinhrone komunikacije so chat rooms, irc, shoutbox, voip in konferenčni klici. Virtualne učilnice in sestanki pogosto združujejo oba tipa komunikacijskih tehnologij.

Je e-izobraževanje hitra in ugodna rešitev za izobraževanja v podjetjih?

Zaradi gospodarske krize večina podjetij v Sloveniji in po celem svetu zmanjšujejo stroške v boju za likvidnost. Digitalna doba ponuja drugačno in predvsem hitrejšo komunikacijo, osvobojeno prostorskih in časovnih omejitev. Zaposleni se vse bolj zanimajo za nove oblike izobraževanja, ki bi jim prihranile čas in denar ter omogočale pridobivanje novih znanj iz udobja lastnega doma. Podjetja začenjajo ceniti prednosti neformalnega izobraževanja, ki omogoča hiter dostop do znanja in informacij.

Raziskava o razvoju hitrega e-izobraževanja v ZDA, ki jo je naredila Forrester Research, Inc. med ameriškimi podjetji, je pokazala, da je uporaba hitrega e-izobraževanja znotraj podjetij na drugem mestu, takoj za klasičnim izobraževanjem in pred klasičnim e-izobraževanjem. Trendi pa nakazujejo, da se bo hitro e-izobraževanje iz leta v leto še povečevalo. Glavni spodbujevalci rasti hitrega e-izobraževanja so: enostavnost, hitrost in prihranek denarja.

Podjetja, ki bodo svoja izobraževanja organizirala tako, da bodo zaposlenim nudila učno okolje, ki bo združevalo tako elemente hitrega e-izobraževanja kot možnosti sodelovalnega učenja, bodo bolj uspešno premagala ovire gospodarske krize.

Najbolj obiskana računalniška izobraževanja v Sloveniji v 2013 so …

Nobeden izmed slovenskih izobraževalnih portalov ne beleži priljubljenosti ali obiskanosti izobraževanj, zato smo o teh podatkih povprašali kar vodilne ponudnike računalniških izobraževanj pri nas.

B2, kot največji ponudnik e-izobraževanja v Sloveniji, na portalu Spletno učenje mesečno gosti okoli 1.500 različnih uporabnikov. V povprečju se uporabnik v okviru enega obiska na učnem portalu zadrži več kot 8 minut. E-tečaj je najsodobnejša oblika izobraževanja preko interneta, ki omogoča enostavno merjenje učinkovitosti izobraževanja. Udeleženci e-izobraževanj vidijo prednost e-tečaja predvsem v samostojni izbiri časa in kraja e-učenja ter v zanimivem načinu izobraževanja preko interaktivnih učnih iger in multimedijskih elementov, ki povečajo pomnjenje. Njihova najbolj obiskana e-gradiva na področju računalniškega izobraževanja v tem trenutku so Formule in triki v Excelu, Prehod na Office 2010 in Excel | Vrtilne tabele.

Pri Miški so sporočili, da so pri njih najbolj obiskana izobraževanja za zaključene skupine. Med temami so najbolj priljubljene Office, Apple iPad, MS Project, Adobe InDesign in Adobe Illustrator. Pri S&T Slovenija so najbolj obiskani seminarji o Microsoftovih izdelkih in tehnologijah. Sem spadajo šolanja za IT administratorje in sistemske inženirje s področja Microsoft Windows Server 2012, Windows 8, Windows 7, System Center 2012, SQL Server 2012 in Exchange Server 2013.

Prihodnost izobraževanja

Narava interneta in ljudje, ki ga uporabljajo, so se začeli spreminjati. Te spremembe se pojavljajo na vseh področjih, ne le pri učenju. Toda učenje zaostaja za novimi trendi in komaj začenja čutiti njihove spremembe.

Eden izmed trendov, ki je dobil veliko pozornosti, je spreminjajoča narava uporabnikov interneta. Označuje se jih kot digitalne domačine in včasih n-gen. Ti uporabniki pristopajo k delu, učenju in igri na nove načine. Informacije absorbirajo hitro, v slikah, videu in tekstu, iz več virov hkrati. Operirajo hitreje, pri tako imenovani hitrosti trzanja (twitch speed), ter pričakujejo takojšnje odgovore in povratne informacije. Ljubši jim je naključni dostop do medijev »na zahtevo«. Pričakujejo, da so v konstantni komunikaciji s prijatelji, ki so lahko sosedi ali na drugi strani sveta. Veliko bolj verjetno bodo ustvarili lastne medije ali prenesli medije drugih uporabnikov kot pa kupili knjigo ali CD.

V učenju se ti trendi manifestirajo v tako imenovanem dizajnu »usmerjenem v učenca/študenta«. To je veliko več kot le prilagajanje različnim načinom učenja ali dovoljevanje učencu spremeniti velikost in barvo pisave. Učencu omogoča kontrolo učenja samega.

Naslednjo stopnjo razvoja interneta opisujejo s pojmom Splet 3.0. Bistvo in najbolj poudarjena lastnost Spleta 3.0 je semantični splet oziroma povezovanje vseh podatkovnih baz v standardni format, do katerega bi lahko dostopala vsaka aplikacija. Za e-učenje bi imelo to skoraj nepredstavljiv pomen. Vzemimo za primer, da učitelj na spletni strani e-učenja zahteva, da učenec napiše raziskovalno nalogo. V primeru prvih dveh generacij e-učenja mora učenec zapustiti to stran in začeti iskati informacije na Googlu, Cobissu in drugje. Spletna učilnica tretje generacije bi učencu kar sama ponudila relevantne informacije. Takoj se pobudi vprašanje, ali še obstaja potreba po raziskovalnih nalogah. Verjetno ne, kar še ne pomeni, da bomo s tem uničili šolski proces, kot ga poznamo. Splet 3.0 bi bistveno olajšal delo učenca, toda enako bo držalo za učitelja in samo snov izobraževanja. Namesto podajanja informacij v obliki podatkov, shranjenih na šolskih strežnikih, bi lahko učitelj podal vprašanja in napredne semantične iskalne vzorce. Informacije bi se tako samodejno posodabljale in ne bi nikoli zastarele. Seveda bi bilo treba omejiti količino prikazanih informacij, da se ne bi širile v neskončnost skupaj s spletom.

Spletna učilnica 3.0 bo prav gotovo vsebovala OpenID uporabniške račune, ki se ponekod pojavljajo že zdaj. S povezovanjem spletnih aplikacij in enotnim uporabniškim računom za vse bo postalo delo s spletno učilnico veliko lažje. Ko bomo pisali raziskovalno nalogo kar znotraj okolja spletne učilnice, bomo imeli na voljo vso funkcionalnost Worda in še več. Enostavno bomo dodali slike iz našega Flickr računa, video, ki smo ga pred kratkim dodali med priljubljene na Youtube, in ko bomo pritisnili »shrani«, se bo poleg spletne učilnice dokument shranil še v naš Google Docs račun. Če gremo še korak dlje, lahko predvidevamo, da nas bo ob elektronski prijavi na izpit spletna učilnica obvestila, da imamo ta dan že planiranega zobozdravnika in bo avtomatsko ponudila možnost, da enega prestavimo.

Če se bo umetna inteligenca razvila tako hitro kot predvidevajo nekateri in znala odgovoriti na ukaze, kot je »ne razumem, razloži bolj podrobno«, interakcija med učiteljem in učencem skorajda ne bo več potrebna. Vsekakor ta komunikacija ne bo več potekala na takšen način kot poteka danes. Povezava učenec-učitelj se bo s prihodom vseh teh novih tehnologij in metodologij bistveno spremenila. V fazi 1.0 sta bila učenec in učitelj, v 2.0 sta raziskovalec in učitelj, v 3.0 pa bosta raziskovalec in svetovalec.